Pomlad se čuti v zraku - Hom

 Pomlad se čuti v zraku - Hom... 

Pomlad, 

ni čas, 

ki se začne,

tako, kot v koledarju piše.

 Krasna jutra kar vlečejo v naravo. Na Hom greva z Blanko.  Na Stolu se podijo jutranji oblački.

 Spuščava se po cesti na grobo je asfaltirana. Most čez reko Radovno je zaprt. 

Greva pogledat še slap Šum. Lep je, sonce ga je obsijalo in na gladini se vidijo odsevi. 

Na mostičku zgoraj malo postojiva.  Vedno se v sončnem jutru pokaže mavrica nad slapom. Tudi tokrat se,  vsa blesteča. 

Nov način  vstopa skozi sotesko imajo.

 Čudovit dan  imava. Na začetku poti rastejo zvončki, na obeh straneh.

Ptički žvrgolijo, veselje se  je sprehajati po gozdu.  Klepetava in se vzpenjava, ustavljava in občudujeva naravo. Nogi velikana sta zadaj, pazi na zvončke. Sonce se blešči in riše čudovite sence  po listju.

 Mimogrede sva pri  cerkvi sv. Katarine.

 Malo poslikam in odločiva se, da greva po panoramski poti, na Podhomski rob. Čudovita stezica s krasnimi razgledi. 

Stol, Begunjščica,

Zasip- cerkev sv. Janeza Krstnika.

Jelovica, Babji zob, Straža, Blejski grad.

Vedno uživam po tej stezici. Zvončka se oglašata in prijetni zvok popestri korake.  Na Podhomskem robu narediva kratko malico. Nad Sebenjami sediva in ogledujeva vasice, vse do Krnice so na ogled.

Razgledi za dušo in srce.

 Zadaj pa beli vršaci; Viševnik, Triglav, Rjavina, Škrlatica, Kukova špica. Uživava v pogledih na vrhove, vasi pod nama in stezico, ki se vije naprej.  

Nadaljujeva,  trobentice in spomladanski  žafran se vrstita, kuric skoraj ni več. Hitro sva prišli na drugo stran.. Še majhno bučko srečava. 

Kolovoz  je pred nama, za Hom. 

Spustiva mlade naprej in ubirava korake za njimi. Strmina je huda kolena griz, ustavljava se in zopet nadaljujeva.

Blejsko jezero je blizu.

 Še dobro, da pot ni dolga in veva, da bo kmalu vrh. Pa res, križ je pred nama in ptičja hišica.

 Le da je tokrat brez živžava. V snegu pa jo obiskujejo ptički, da je veselje opazovati. Spustiva se na drugo stran in sestopava po kolovozu. Naslonjač me čaka, da se spočijem in Blanka gleda skozi okno. 

Tudi vile hodijo v vrtec.

Pri gostišču Jurček  že sedijo okoli miz in se grejejo ob prijetnem soncu. 

 Sestopava, vidim pohodnico, ki prihaja po gozdni poti.  Greva pa tam.  Kmalu obrneva, je zelo strm sestop na drugo stran, sem že šla. Le malo pod nama je pohodna  pot in ljudje  hodijo gori in doli..

 Še do Dobrave morava priti. Nazaj se vedno bolj vleče, če je v breg pa še bolj. Lapuha je vse polno ob robu ceste.

 Na Bl. Dobravi že čaka Blanko domači taksi.

 Po GPS sva prehodili 11.00 km in naredili okoli 415m višincev. 

 Veseli sva,  lepo je bilo!

Je čas, 

ki ga zaznaš

po vonju v zraku,

ko neko jutro stopiš ven iz hiše.

/ Janez Medvešek - Neko jutro/