Javorniški slapovi in Mala Boncla

Javorniški slapovi in Mala Boncla ali Bavha.

Ljudje pravijo.

Vse je lahko ko si mlad.

Ni res-

Vse je lahko ko si zdrav.

/ Avtor neznan/

Me vleče na to Malo Bonclo. Na vsake toliko časa jo moram obiskati, drugače me preganja v mislih. Prijetni spomini na mojo bučko, Natalijo in krasni razgledi me vabijo na ta razglednik. Mir je na gori in spomini se utišajo, le prijeten občutek me prevzame. Začnem na Žagi. Dohiti me znanka, ki je nisem videla že mnogo let. Prijet klepet za lep dan, ki se mi obeta.

Nadaljujem spodaj, prvi most vodi po Gajškovi poti na Koroško Belo. Nekje ob poti je odcep proti Valvasorju. Od znanke izvem, da je pot za Valvasor v slabem stanju. Prečim drugi mostiček, potka je poledenela pa se da tudi brez derez.

Zvončka se oglašata, ko iščem kopne dele poti. Na nasprotni strani druge oznake za Trilobit je široka, začetna pot do Male Boncle.

Kmalu se odcepi na levo v bližino skalovja grebena.

Steza je ves čas sledljiva. Če je slučajno ne vidim je treba desno, v bližino skalovja, pa sem spet na pravi poti. Ravnina zgoraj je vsa v soncu. Zaplate snega ležijo po gozdu in lepšajo pokrajino. Čudne so te zelene tačke.

Na ravnini se potka usmeri na greben Male Boncle. Tudi ta je obsijan s soncem.

Trilobit se vidi na drugi strani jezera.

Uživam, ko se potegnem po zajli. Ta trenutek ta občutek, mi pogosto manjka. Velik možic je na vrhu in razgledi so čudoviti.

Zaselki hiš Javorniškega Rovta so pod menoj. Zadaj pa Julijci od Debele peči pa vse do Vrtaškega Slemena. Po vrhovih se podijo meglice.

Stojim in gledam. Pristava se skriva v gmajni, le cesta se vidi, ki vijuga zgoraj. V mislih sem na Križovcih, hodim čez Pusti rovt in se vzpenjam na Ptičji vrh.

Pogled proti Srednjici.

Golica, Krvavka in Mala Golica.

Javornik, Koroška Bela in cesta čez Poljane.

Mala kosmata bučka se pridruži z lastnico. Malo boječ je Čarli v začetku, potem pa noče stran. Moje palčke so čarobne za velike in male bučke, vsi jih imajo radi..

Naužijem se lepot in se spustim proti jezeru.

Grebenček, rožic še ni.

Pomlad in zima v sožitju.

Spodnja oznaka za Trilobit.

Na levo je privat zemljišče, na desno pa je luštna uhojena steza. Malo si ogledam in nadaljujem po stezi. Krasni odsevi so na gladini.

Potok Javornik buči po pobočju in se zliva skozi korito v jezero.

Prečim mostiček in jo mimo Trilobita uberem po cesti. Sonček se igra na vodi in odsevi so čudoviti.

Kosmatinec prihiti od hiše in me ovohava. Malo se pocrkljava in nadaljujem proti Žagi. Še odcep za Javorniške slapove moram poiskati. Na levi je velika info tabla in majhno parkirišče.

Slapove si grem ogledat. Začetna strmina se kmalu unese. Na desni je majhna ograja, vse do potoka Javornik.

Skale so mokre in nisem sigurna. Raje grem čez veje okoli velike skale. Tudi tam se lepo vidi slap. Štirje slapovi se spuščajo v tolmun, le drevje malo nagaja.