Razgledi za dušo - Smolnik in Ajdna

 Razgledi za dušo - Smolnik in Ajdna..

V mislih in srcu s teboj, hčerka moja.  

Namesto koga roža cveti

namesto koga sem jaz

katera koža najbolj diši

čigava pesem rabi moj glas?

Moram v hribe nekam v strmino, da bolečina prežene žalostne misli. Ne vem še kam? Le to vem, da nekam moram. Odločim se zjutraj na hitro. Smolnik po ta strmi, to bo.  Zapornic še ni  na parkirišču.

 V daljavi se bleščijo dvatisočaki. Počasi stopam po cesti in čez vodo. Poljana   je že vsa zelena in regrat cveti.

 Korak sledi koraku zvonček cinglja. Pa sta obe z menoj. Ira, kmalu bo štiri leta kar te ni. In ti Natalija, ki te je zahrbtna bolezen premagala in si odšla mnogo prezgodaj. Zakaj, zakaj odhajate tako hitro z mojega življenja?

Kakšno noč, ko pri štorkljah prespim

pod visečo meglo

tiho, sam, med njimi stojim

le noge nad vodo.

Ta strma za Smolnik je pred menoj. Nič ne razmišljam o strmini. Le korak usmerim navzgor.

  Lepa je narava, vse zeleni a tebe več ni. Solze  polzijo po licih. Naj polzijo, naj se glava zbistri in žalost v srcu umiri. Naj težke misli preženejo razgledi, ki se kažejo skozi drevje. Nekam hitro sem pri razgledišču.  Vzpenjam se in pred menoj  že vidim hribček in klopco na njem.

 Lepo je na Smolniku, sedim na klopci in opazujem Stol in greben Brezniških Peči. Tudi tam je lepo,  le iti je treba. Spodaj se blešči jezero v Završnici, tudi Blejsko je na ogled.  Ceste so skozi zelenje vse bele. Vasice pa raztresene naokoli, daleč se vidi, tudi Babji zob in Galetovec. Počasi se odpravim navzdol.

Ko pa žarek pregrize temo

prebudimo se iz sanj

močvirje novih želja

bo odletelo v nebo.

 Še na Ajdno grem. Po cesti je lepo, kolovoz do Ajdne pa je blaten odvažajo les.

 Nič me ne moti, hodim in spomini se vrtijo. Ajdna vem, ni ti bila pri srcu.  Z Iro pa sva radi ubirali to  pot. Tudi Marjana in Žak. Le da sta z Žakom morala po štengcah, midve pa po skalovju. Lepo je bilo. Tudi tokrat grem po skalah, suhe so in varoval je dovolj. 

 Avrikelj cveti, sončki rumeni. Ustavljam se, slikam in prehitro sem na grebenu. 

Sedem na klopco, čudoviti razgledi na vse strani. Sneg pobira po vrhovih. Črni bori rišejo sence po grebenu in mi zastirajo poglede.  Lepo, lepo je na Ajdni.

 Glava se bistri, vpišem nas v knjigo vse tri, Iro tebe  in mene. Na Ajdni smo. Razmišljam, bi šla po skalovju nazaj, pa me vedno privlačijo  naši predniki. Dobro se počutim pri cerkvici. Spustim se  po bližnjici, malo poslikam in nadaljujem po daljši senčni strani. 

Če pa trava nad mojo zemljo

bo pognala kak cvet

enim tiho kapljo v oko

drugim dala bo med.

Pri začetku skalovja vidim mladenko, ki gleda v skale in misli nadaljevati po stezi. " Po skalovju je lepše," zavpijem.  Začudena me gleda, prvič gre na Ajdno.  Pa jo prepričam, da ni hudega in še avrikelj cveti. Nekaj časa jo opazujem od spodaj, hitra je.  Bravo Urška korajža velja.

 Odpravim se nazaj. Družina z otroki naju opazuje. Naj grejo po udobni potki  jim svetujem, nimajo opreme. Čez skalovje ne bodo šli, obljubijo. Na cesti sem, boljše se počutim čeprav me peče noga.  Pri odcepu za Valvasor zavijem  desno in malo od klopce naprej po ta strmi do Završnice.

Še ptico ujamem v objektiv, ne poznam.

 Lažje mi je, hribi pomirijo divjanje srca.  Kar ti je namenjeno se zgodi.  Še se bomo potepali skupaj, v mislih in srcu. Po GPS sem prehodila 9.00 km  in naredila okoli 630 m višincev. 

 Natalija moja, naj ti bo lepo za mavrico.

Namesto koga roža cveti

namesto koga sem jaz

katera koža najbolj diši

čigava pesem rabi moj glas?

 / Vlado Kreslin/