Potepanje v sivini, Kranjska gora in...

Sivina povsod. Ne vem še, kam me bo nesel korak?

Vsedem se na avtobus in razmišljam do kam naj se peljem...

Še ko molčiš,

mi je lepo,

kakor da duša govori

z očmi.

V Mojstrani je premalo snega za belo oprhane smreke. Na Dovjem skozi gmajno je verjetno na celca. Do Kranjske Gore se zapeljem. Tam sem par dni nazaj videla ob cesti čudovite smreke.

Kranjska gora, ni več tistih smrek, je pa lepo.

V hribih je povsod za gazit, pobere preveč energije. Počasi ubiram korake skozi naselje. Lepo so domačini poskrbeli za lep izgled.

Skozi obod opazujem cerkvico Sv. Andreja.

Vsako leto za praznike okrasijo Ljudski dom.

Stojnice so že pripravljene.

Spomenik NOB, je poleg cerkve..

Nadaljujem proti smučiščem,

mimo Kosobrina.

Cesta je plužena in mogoče pridem do Zelencev. Helikopter brenči v zraku, ravno pristaja. Nekaj vozijo za sedežnico, izvem kasneje.

Nadaljujem po kolesarski in opazujem na vse konce. Zima zima bela je letos pohitela.

Stara železniška postaja Podkoren, ko je še vozil vlak

Kmalu sem pri oznaki, Zelenci.

Sva že hodili tu z mojo Iro. Sedaj pa le zvonček cinglja. Še malo moram naprej, spomnim se začetnih tabel ob poti. Podkoren se lepo vidi.

Zelenci in začetek poti.

Nataknem si gamaši in veselo v sneg.

Mostiček že vidim in belo okrašeno drevje.

Na levo in desno je čudovito. V obliki številnih majhnih izvirov izvira na Zelencih Sava Dolinka, /splet./

Oznaka za Juliana trail je ob mostu.

Spustim se na stezico, ko slišim glasova. Malo počakam, firbec pač. Dva moška se glasno razburjata. Stojim in ju gledam. Kaj se dogaja ne vem...Hočem ju malo razvedriti, da je veseli december in Miklavž bo kmalu pa ne pomaga dosti. Kar most bosta podrla, sta komentirala. "A, kar zdaj?" ju vprašam. "Ja," se je razjezil mlajši. Na smeh mi gre. Od Agrarne skupnosti Podkoren sta. Baje se že deset let pričkajo za ta, na črno postavljen mostiček. Odgovorna za morebitne nesreče pa je Agrarna skupnost. Podrla ga bosta, vztraja mlajši. Starejši se malo unese in pove kakšno svinjarijo puščajo turisti na travniku malo pred Zelenci in s kolesi se vozijo. Očitno po travniku saj je zraven kolesarska. Čisti pa lastnica kmetije, če hoče krmo za živino. "To res ni prav, nekateri so res packi," se strinjam z njima. "Vse zasvinjajo, počistijo pa ne," se hudujeta. Tudi štoke pri prejšnjem bifeju so navozili oni. Pa so dosegli, da so naredili čistilno napravo in Agrarna skupnost je postavila Gostilno Zelenci. Res je lepo sedaj tam, skrbijo za red in čistočo.. Naj uredijo tako, da bo za vse prav in dobro. Lepe praznike jima zaželim, pa se mlajši še kar razburja..

Mogoče bo ta slika mostička zgodovinskega pomena, če ga bodo podrli...

Nadaljujem ob jezerski potki,

potem moram čez ograjo na glavno cesto.

Peš pot je zasuta s snegom in hodim ob robu..

Kakor da za sivino

molčanja -- zvezde

gredo za ravnino --

duša jih sanja.

Ni daleč do Zelencev.

Gostilna Zelenci, luštna lesena hiška.

Lahko je v ponos in veselje vsem obiskovalcem in Agrarni skupnosti. Skozi gozd se namenim, slišim glasove.

Pravljica se odvija v gozdu, video snemajo.

Pri naravnem rezervatu Zelenci je veliko obiskovalcev. Umikam se in vgreznem v sneg.

Potka je ozka in pod mostički je močvirje. Še na stolp se povzpnem, tudi tam so obiskovalci. V lepem vremenu je tudi Jalovec na ogled, trenutno se še Ponca slabo vidi. So pa na ogled podvodni vulkančki v apnenčastih usedlinah na dnu jezera, lepo.