Begunje, sv. Peter, Sankaška - krožna pot

V "Begne" grem, pa na Petra se povzpnem.

 Krasen dan se obeta, je pa mrzlo, ko čakam na avtobus. Pridejo prav javni prevozi, le navaditi se moraš na čakanje. 

Sonce razsiplje na sneg

suho zlato,

belo v snegu, zlato od luči

stoji na poljani črno drevo.

 Begunje, cerkvica sv. Petra stražari na hribu.

 Začnem mimo hiš, pa po potki proti paviljonu.

 Vmes je v ograji narejen prehod za navzgor. In že me nese korak po svežih stopinjah pred mano.  Verjetno kakšen domačin.... Pa se znajdem pri plezalni  steni.

Probam na prvo stopo, roke so trde od mraza. Tam pa se moraš potegniti čez. "Pamet v roke," se jezim nase in stopim nazaj na skalo. Potem pa okoli stene. 

Nadaljujem do Mančine klopce, luštna hiška, ki žal propada. Privoščim si štrukeljc in opazujem Dobrčo. Že dolgo nisem bila gor.

 Snega je vedno več in na cesti prekriva led. Nataknem si dereze in kaj hitro sem pod cerkvijo.

 Sonce sije in riše čudovite  sence, lepo.

 Mladenka previdno hodi za menoj in se jezi nase, ker ni vzela derez. Še fotko mi naredi in odbrzi mimo. 

 Stol  in Begunjščica,  belina za temnimi gozdovi.

Krasen pogled je v dolino. Rahlo  zamegljena, čarobna.

 Grem še naprej do Sankaške. Nikogar ni zunaj, polkna na koči so zaprta. 

 Poslikam gore, Blejsko jezero in vasice.. Panorama Julijcev je čudovita.

 Snega je kar nekaj.

Skozi pokrajino smrti sem šel,

prišel sredi polja --

sam sebi človek, klic in odpev

kakor v tišino snega.

 Do lovske koče se mi ne ljubi in grem nazaj. Veliko se jih še vzpenja. Pri odcepu cest se odločim, da grem po zgornji cesti. 

Že kakšnih deset let nisem šla po njej. Še z Žakom in Iro sva se sprehajali z Marjano po tej cesti in potem nadaljevali do doline Drage.  Vse lepo mine, le zvonček se vedno oglaša.  Cesta se najprej vzpenja, pa vzpenja in potem se začne spuščati. Je pa dosti snega in pod njim je ledeno. Lepi  zimski  utrinki so ob poti.

 Je kar dolga ta gozdna cesta, sem že malo pozabila. Avtomobili so  visoko parkirani. En majhen pa je kopal luknjo na  cesti in pristal  ob hiši. Se zgodi, če hočeš čim višje z avtom. Še malo in sem na cesti.

 Mimo Krpina in po cesti do avtobusne postaje. Še palic ne utegnem spraviti v nahrbtnik,  že pripelje avtobus za Jesenice.

 Po GPS sem prehodila 7.00 km in naredila okoli 360 m višincev.

 Luštno potepanje.

Ko da daljinam prisluškuje

in jim proži roko,

v snegu, v zlatu samuje

tiho, črno drevo. 

/Srečko Kosovel - Drevo v snegu/

 Opis poti: sv. Peter nad Begunjami..