Na Roblek greva z Marjano....
Hladen je zrak,
ki lije v mrak
kot mrzel poljub planin;
jezera temne
vetrovi drobe
zrcalno ploskev gladin.
Upam, da se kakšna zasnežena smreka skriva kje v senci in čaka name.. Taka za dušo privezat in ki naredi nasmeh do ušes. Cesta je že v začetku poledenela in dereze natakneva že pri avtu.
Ubirava stezice skozi gmajno. Drevje je prazno, belino je otresel veter. Še fotoaparat mi nagaja in večino fotk naredim s telefonom. Potem jih doma obrežem, da niso tiste ozke, nezanimive. Tudi Marjana slika.
Veselje je pod planino Planinica. Snežna belina je po pobočju in streha koče se vidi.
Malo si oddahneva na klopci, sonček prijetno greje.
Ubirava korake proti Poljški planini. Streha je brez bele kape, je pa okolica lepo zasnežena.
Nadaljujeva po uhojenih potkah, ubirali so same bližnjice.
Žalostno je naokoli, gole smreke, po snegu pa vse polno iglic.
Ja, niso vedno nebesa, kot sem jih imela v februarju.
Sama sebi govorim," vesela bodi, da lahko greš." Povsod se najde kaj lepega.
Še malo in sem pri smerokazu.
Marjana je že pri koči. Nič ni zgaženo čez Rožo, tam so plazovi z Begunjščice. Gore se kažejo skozi smreke. Vedno več jih je na ogled.
Je pa snega okoli koče dovolj. Prešernova koča na Stolu se lepo vidi.
Smrečica pred mano je vsa zelena, pa tako praznična je v belem.
Tudi sosednji vrhovi so zasneženi. Še Julijce poslikam in vasice spodaj, veselje se vrača. Še zvonček cinglja.
Roblekov dom na Begunjščici, koča je zaprta.
Obiskovalci so le trije. Piha okoli vogalov in sonček se nekam skriva, postaja bolj mrzlo. Fotko narediva z Marjano, pomalicava in se odpraviva proti dolini.
Od Poljške planine naprej hodiva po cesti, ne da se mi po bližnjicah skozi gozd.
Sankajo se po cesti, do odcepa za Prevalo je lepa cesta, potem je posut pesek.
Po GPS sva prehodili 11.00 km in naredili okoli 1000 m višincev.
Na zemljevidu se lepo vidi greben in vrhovi; Mali vrh, Vrh Velikih Gač, Jamarski vrh, nad gradom Kamen. Lani je bil kar dosti obiskan..
Ko ti srce zaigra ob pogledu na bele smreke, takrat je Roblek najlepši..
Pa sva nazaj, pa še kdaj..
Od tam.... od gora
v sijanju neba
skrivnosten vstaja spomin;
hladan je zrak,
ki lije v mrak
kot mrzel poljub planin.
/Srečko Kosovel - Zimski večer/
Ni komentarjev:
Objavite komentar