petek, 17. december 2021

Na Roblek greva

 Na Roblek greva z Marjano....

Hladen je zrak,

ki lije v mrak

kot mrzel poljub planin;

jezera temne

vetrovi drobe

zrcalno ploskev gladin.

 Upam, da se kakšna zasnežena smreka skriva kje v senci in čaka name.. Taka za dušo privezat in ki naredi nasmeh do ušes. Cesta je že v začetku poledenela in dereze natakneva že pri avtu.



 Ubirava stezice skozi gmajno. Drevje je  prazno, belino je  otresel veter. Še fotoaparat mi nagaja in večino fotk naredim s telefonom. Potem jih doma obrežem, da niso tiste ozke, nezanimive. Tudi Marjana slika.

 Veselje je pod planino Planinica.  Snežna belina  je po pobočju in streha koče se  vidi.





 Malo si oddahneva na klopci, sonček prijetno greje.


 Še žlahto srečava.


Planina Planinica.

Ubirava korake proti Poljški planini. Streha je brez bele kape, je pa okolica lepo zasnežena. 


 Nadaljujeva po uhojenih potkah,  ubirali so same bližnjice.

 Žalostno je naokoli, gole smreke, po snegu pa vse polno iglic. 

 Ja, niso vedno nebesa, kot sem jih imela v februarju.


 Sama sebi govorim," vesela bodi, da lahko greš."   Povsod se najde kaj lepega. 

 Še malo in sem pri smerokazu.

 Marjana  je  že pri koči. Nič ni zgaženo čez Rožo, tam so plazovi z Begunjščice.  Gore se kažejo skozi smreke. Vedno več jih je na ogled. 




Je pa snega okoli koče dovolj. Prešernova koča na Stolu se lepo vidi.

Smrečica  pred mano je  vsa zelena, pa tako praznična je v belem.

 Tudi sosednji vrhovi so zasneženi. Še Julijce poslikam in vasice spodaj, veselje se vrača. Še zvonček cinglja.





 Roblekov dom na Begunjščici, koča  je zaprta.

 Obiskovalci so le trije. Piha okoli vogalov in sonček se nekam skriva, postaja  bolj mrzlo. Fotko narediva z Marjano, pomalicava in se odpraviva proti dolini.



 Od Poljške planine naprej hodiva po cesti, ne da se mi  po bližnjicah skozi gozd.



 Sankajo se po cesti, do odcepa za Prevalo je lepa cesta, potem je posut pesek.

 Po GPS sva prehodili 11.00 km in naredili okoli 1000 m višincev. 

Na zemljevidu se lepo vidi greben in vrhovi; Mali vrh, Vrh Velikih  Gač, Jamarski vrh, nad gradom Kamen. Lani je bil kar dosti obiskan..

  Ko ti srce zaigra ob pogledu na bele smreke, takrat je Roblek najlepši.. 

  Pa sva nazaj, pa še kdaj..

Od tam.... od gora

v sijanju neba

skrivnosten vstaja spomin;

hladan je zrak,

ki lije v mrak

kot mrzel poljub planin.

/Srečko Kosovel - Zimski večer/

Opis poti: Roblekov dom

Ni komentarjev:

Objavite komentar