Fuxova brv in Pusti grad - Naravoslovna učna pot..
V metuljeva krila se je odela
in poletela čez bistre potoke
skozi oboke skrivenčenih vej
v daljo do loke,
kjer je pesem življenje
in je življenje eno samo hotenje.
Želja še iz časov, ko sem se sprehajala z mojo Iro. Pa nisva nikoli prišli do tja, vedno je bilo kaj drugega. Malo oklevam, če se mi bo izšlo. Tudi volja se je nekam izgubila, bolečina jo vzame. Ni tistega zanosa in veselja, upam da še pride, le vztrajati moram. Parkiram pri Šparu, v Radovljici. Vrhove Karavank že boža jutranji sonček.
Po cesti mimo knjižnice, Antona Tomaža Linharta
in malo pred avtobusno postajo opazim info tablo in smerokaz, na drugi strani ceste.
Prav grem. Spustim se po lepi široki potki, v staro mestno jedro bom prišla.. Malo se še razgledam naokoli. Naravoslovna učna pot je to in fotkam vse info table, so zanimive in vse preberem. O čebelicah je napisano in trg ima čokoladno klop.
Če bi bila prava je že ne bi bilo.. Lepo.
Oznake so za Jakobovo pot in Juliana trail. Rada bi šla čez Fuxovo brv, namenim se mimo cerkve in po cesti navzdol.
Odcep za Bled je sedaj označen, pa vidim tablo za brv. Navzgor kaže. Grem nazaj in v smeri spusta je na levi komaj viden smerokaz in štengce.. Pred njim so table za gradbišče.
Lepi so razgledi na zelene travnike, vasice in gore v daljavi. Pomlad je lepa, pri srcu mi je prijetno in veselje se počasi vrača.
Lepo je hoditi po osamljenih potkah v čudoviti naravi. Ko greš prvič se zvedavo obračaš naokoli in iščeš morebitne kažipote.
Vmes srečam kakšnega sprehajalca s kosmato bučko, vprašam, sigurno poznajo vse potke. Pa sem pri glavni cesti. Zgoraj delajo, spustijo me skozi tunel. Zopet sem v gozdu, veliko je stezic skozi gmajno. Verjetno vse vodijo proti Radovljici. Sama se držim smerokazov. Mimo Tinarafta, pa Paintballa ubiram korake proti Savi.
Vidim jo, Fuxova brv je pred mano. Še zvonček se veselo oglaša, pa sva le prišli.
Sama sem na brvi in jo malo potresem. Je kar dolga ta brv, spodaj pa se blešči široka reka Sava. Ob bregu so nanešene veje podrtega drevja.
Fuxova brv..
Nadaljujem po gozdni poti. Oznake, nadaljujem naravnost, včasih sem malo v dvomih. Srečujem same domačine, sprehajalce in v pogovoru izvem, da grem prav. Gledam opis poti s Hribi-net, pa so opisane le glavne točke.
Zanimivi smerokazi, hodim, nekam bom že prišla. Mimo Lurške Matere Božje
in nekaj info tabel učne poti. Potka se strmo vzpenja pa sem na majhnem prevalu, pri znamenju sredi gozda.
Levo je tabla za Vreče, naravnost za Kamno Gorico. Razmišljam da grem v desno proti Galerijam, Milem pogledu, Pustemu gradu. Ravno takrat pride mlad par mimo in me usmeri desno navzgor, v gozd in na greben. Zanimiva je ta pot. Zelenje in žvrgolenje ptičkov, ki imajo pravo tekmovanje, lepo jih je poslušat.
Na grebenu se po logiki odločim, da grem desno. Lancovo je v tej smeri. Mimo osamljene kmetije v gozdu me nese korak.
In skozi gosto zelenje na pot, ki vodi do zadnje hiše. Spet imam srečo. Ravno prikolesarita oče in hčerka in mi razložita nadaljevanje poti, če hočem priti do Pustega gradu.
Le na desno navzdol ne smem iti, čimbolj naravnost gre moja pot. Hodim naprej in gledam nazaj.
Julijske Alpe se bohotijo pred mano, za lepo obdelano njivo se skozi drevje vidijo Karavanke. Lepa samotna je ta pot. Travniki zeleni, cvetovi regrata so kakor sončki posejani povsod.
Oznaka za Pusti grad in malo stran je obeležje iz NOB.
Na koncu vidim skale, upanje me prevzame, pa so le skale in pot se nadaljuje.
Zanimivo, prvič se pot vedno zdi daljša, kakor je v resnici. Saj je teren neznan in poln skrivnosti.
Cesta proti Lancovem se vidi spodaj, ko se spustim po klancu mimo hiš. Označena je kolesarska pot, za Pusti grad. Grem kar po njej.
Pa so zopet smerokazi za učno pot in Pusti grad. Tolažim se, " še malo Majda". Pa kar hodim in hodim,
v daljavi gledam Vrtačo, Begunjščico, Dobrčo, razgledi so čudoviti.
Zopet me tabla usmeri v gmajno in zagledam obzidje starega gradu.
To, prišla sem. Stopim skozi vrata obzidja in obstojim.
Krasen je pogled na ruševine gradu pred mano.
Hitro se povzpnem na vrh. O, razgledi, čudoviti so. Najprej si vse ogledam, potem si privoščim kratko malico.
Klopca je čisto na koncu, gledam proti Lancovem. Tam bo sestop hitrejši. Že čutim alarm prehojene poti na nogi. Grem še info tablo pogledat.
"Adijo Pusti grad", sestopam po stezici desno, pa jo je kmalu konec.
Ob ograji se previdno spustim navzdol in čisto ob njivi hodim do ceste, ki se vije iz vasi. Ne delam škode po travi.
Spodaj vidim stezo, pa se v nadaljevanju izgubi, zato grem raje kar po cesti. In pridem ravno tja, kjer bi prišla po stezi. Oznake za Pusti grad so tam, iz smeri Lancovo.
Tu mi je vas že poznana, nedavno nazaj sem si jo ogledala, ko sem mislila iz te strani na Pusti grad. Sedaj poznam obe smeri in naredila bom lepo krožno pot.
Tudi Stol z grebenom se razkazuje in kozolci so dolgi..
Le do korita stopim in se po cesti spustim proti Savi.
Potem pa po začasni poti nazaj proti mestnemu jedru. Za vse je poskrbela gospodinja, nič ni prerivanja pri hrani. Še pujseka imajo.
Začetek poti za Fuxovo brv in Pusti grad, zraven pa tabla za gradbišče.
To začasno pot sva že prehodili z Blanko, po Juliana trail. Bronasti kip Ceneta Avguština še vedno pazi na cerkev sv. Petra. Linhartov trg je živahen, ljudje sedijo ob mizah in uživajo. Naj, saj že dolgo niso imeli te prilike. Še malo in sem pri avtu.
Po GPS sem prehodila 13 km, hodila s kratko malico in veliko fotkanja in branja 4.40 ure in naredila okoli 340 m višincev. Lepa krožna pot.
Iz smeri Lancovo je pot veliko krajša, manj je zapletov in ravno tako polna lepih razgledov. Kar malo naporno za prvo daljšo turo, vendar čudovito. Vesela sem!
Ne jutra žar ne sij noči,
le človek, ta, ki zna in hoče,
zmore življenju hvalnico zapeti.
/ Pomlad in Hvalnica -Rada Polajnar/
https://www.hribi.net/gora/lipniski_grad_pusti_grad_nad_lipnico/21/2618
Ni komentarjev:
Objavite komentar