Prekmurske ravnice

 Lepe so prekmurske ravnice.

 Zasanjana panonska nižina, s skrbno obdelanimi polji, ravnimi cestami in zavesami iz koruze. Premalokrat obiskano Prekmurje, kjer se Gorički hribčki zvedavo ogledujejo po ravnicah. Pa gremo, v Moravske Toplice gremo. Še brat in svakinja se pridružita in družba je prava.

Poj mi pesem o življenju in prešerna naj zveni,

poj mi še o hrepenenju, naj srca nam pomladi!

Moravske Toplice so naselje, središče občine Moravske Toplice. Naselje leži 7 km od Murske Sobote na nadmorski višini 203 m. Moravske Toplice so znane predvsem po najdišču termalne vode, okoli katerega se je razvilo zdravilišče Terme 3000. Wikipedij

 Naš  hotel bo Ajda, lep hotel. Pozdravita nas štorklji, ki stojita na gnezdu.

 Sobi sta lepi veliki in  kulinarična ponudba  je ogromna, preveč je vsega. Si že zamisliš težko, kaj da bi vse to  pripravljal. Ko se usidramo po sobah, se po dolgem kopanju odpravimo na sprehod.  Ogledamo si Prekmursko vas, hiške so luštne. Nekatere krite še s slamo, potke prijetne in okolica tudi.

 Še medo je vesel, ko vidi Gorenjce v Prekmurju. Evangeličanska cerkev - Dobrega pastirja  Jezusa je odprta. Notranjost je skromna, klopi so prazne. 

 

Poj mi pesem o svobodi, ki v lastovki živi,

poj mi pesem o žlehtnobi, ki se v hlapca naseli!

 Jutro,  razgledi s terase so čudoviti.

 Sonce se počasi dviga v daljavi in žari. Dan je lep, na Jesenicah pa dežuje. Popoldne gremo malo dlje, proti Tešanovcem.  Topoli ob cesti nam kimajo v pozdrav, ravnice kamor pogledaš, lepo je.

 Veliko mravljišče, mravljice pridno hitijo vsaka v svojo smer.

 Še zrak je drugačen, bolj blag. Čez polje nas zvabi stara cesta in na drugi strani so hiše. 

 Čudovite hiše, urejeni vrtički,  oblikovano grmičevje,  tlakovani dovozi in krasne ograje.. Le malo vidimo starejših hišk. Uživamo, korak je počasen, lepo je tu.  Naslednji dan si gremo ogledat Plečnikovo belo golobico, cerkvico v Bogojini. Ravnice nežno božajo dušo. Koruzna polja, nekje že pobrana,  večina še  ovenčana s koruzo. Cerkvice ob poti, ponekod le zvoniki.

 Hiške urejene, nobene šare po dvoriščih. In nikjer nikogar, nobenih ljudi, le kolesarji in avtomobili vozijo mimo nas. 

Poj mi pesem o tovarištvu, naj se vrne od nekod,

poj mi pesem o foušljivosti, naj pobere se od tod!

Tešanovci, mostiček in zraven muzej na prostem.

 Čiga - vodnjak na vzvod, luguš-brajde- stara opora  za vinsko trto. To še ni vse, spominska lipa je že visoka, posadili so jo ob smrti Tita, 4. maja 1980. In še velik  rjav kornet je tam. Spomin na 56.                                               svetovno prvenstvo v oranju, leta 2009. 

Le malo stran je na drogu prazno gnezdo štorkelj.  Hiša s čigo.

 

Taka bo moja hiša v naslednjem življenju, se hecam...

Majhna Pikica se zaganja vame.

Vse mogoče stvari so na ogled  pred hišami..  Do  cerkvice v Bogojini ne pridemo,  nam čas ne dopušča. Ob vračanju si ogledamo še pokopališče. Beremo posvetila v prekmurščini, so zanimiva. 

Prevoz za oglede.

Nadaljujejo proti hotelu, kolesar še vedno goni kolo 

Poj mi pesem o odličnosti, naj priložnosti dobi,

poj mi pesem o povprečnosti in kako se je znebi!

 Naslednji dan dežuje, pa se proti večeru  sprehodimo. Občudujemo sončni zahod. Sonce se poigrava na cerkvici. Hodimo po cesti mimo terme Vivat. Mogočen hotel je to. Povezan s pokritim prehodom v drugi hotel. Tudi apartmaji so zraven. 

 Eno samo zdravilišče so Moravske Toplice. Naslednje jutro smo bolj zgodni.  Je mrzlo, premalo sem se oblekla in me zebe. Ko posije sonček je takoj bolje. Ubiramo korake proti  Martjancem. Asfaltirana cesta med polji, ravnice, ki burijo domišljijo.

 Ribnjek je ob poti,  hitro smo tam. Trava je še rosna in hodimo po stezici. 

 Domačin pobira orehe, le malo ljudi vidimo ob hišah. Pa smo pri cerkvici sv Martina. Je zaprta,  gospod virus razsaja tudi po Prekmurju. 

 Hiške so lepe, strnjene v ulico. Še nekaj rožic cveti ob poti. Tudi tu imajo lepe hiše in ograje.

 Smo imeli še namen do Šunkarne Kodile, pa nam ni uspelo čez cesto. Je bilo prometa preveč in smo raje obrnili.

Poj mi pesem o pogumnosti in mogočna naj doni,

poj mi še o ubogljivosti in kako se je znebi!

Jutro in slovo od Moravskih Toplic. Ena skupna pa mora biti in prosim mimoidočega. 

 Za zadnji dan imamo drugačen plan. Blanka se zelo dobro zapomni  in Milan nas pelje po njenih navodilih. Bukovniško jezero si gremo ogledat in  Vidov izvir, pa  kapelico. 

Hodimo po gozdu, spokojna tišina je povsod. Še ptički spijo. Ustavljamo se pri bioenergijskih točkah, pa ne pri vseh.

 Spodaj se že vidi bela kapelica, sv.Vida.

 Neverjetno zeleno je  v gozdu. Tudi podrast je vsa zelena okoli Vidovega izvira.

Blagodejnik pazi na vodo.

 Vidov izvir, baje je voda dobra  za boljši vid in masiranje in vsemogoče....

 Spustimo se do mosta ljubezni.

Mimo Rusalke, jezerske deklice 

in si ogledujemo Bukovniško jezero.  Pri gozdu na drugi strani obale namakata ribiča  palici v vodo. 

Orhideja.

Počasi se vračamo proti parkirišču. Ni še konec našega potepanja, še v Dokleževje, občina Beltinci, nas vodi Blanka. Tam ima znance in spomine na  šolske klopi. 

Velik papagaj, Čarli skače po letalnici, 40 let že šteje in kriči za mano, "papagaj papagaj".

.

 Tudi cerkev sv. Štefana si ogledamo 

in počasi se poslovimo od prijaznih domačinov.

 Še na avto cesto za Maribor moramo pripeljati po bližnjicah, pa smo. Moj Garmin je že v letih in nas hoče speljati na stare ceste, med vasice.. Peljemo se skozi Tuhinjsko dolino, lepo je tam. Ni veliko prometa in kmalu so na ogled K. S. Alpe.

  Lepo je bilo. Veliko namakanja, sprehodov ravno prav, za dušo in telo, vsega dovolj. Odklopiš misli in skrbi in se  polniš z energijo, ki je v teh časih še kako potrebna.  Uživali smo, hvala draga žlahta za družbo in prevoz, pa še kdaj. Aja, še to, mojemu fotoaparatu je bilo Prekmurje tako všeč, da je vse snemal  v modrem, se zgodi .Sliko lahko povečate, če kliknete nanjo, čav...

Prijetno je bilo, naj bo tudi vam in ostanite zdravi! 

Poj mi pesem o prijatelju, ki odpušča slabe dni,

poj mi pesem še o ljubici in kako se jo dobi! -/ Vlado Kreslin/