Bohinjski raj

Bohinjski raj s soncem obsijan.

Po jezeru bliz' Triglava

čolnič plava sem ter tja.

V čolnu glasno se prepeva,

da odmeva od gora.

Krasen zaključek jesenskega lepega vremena. Še Blanko povabim, pa se greva potepat. Vozim proti Bohinju, na Beli je vse megleno. Upam, da bo posijalo sonce in pregnalo te meglice. Skozi Bistrico je že lepši občutek in kmalu se vidi modrina neba. Peljem čez most in parkiram na parkirišču Stara Fužina. Je še dovolj prostora.

Mile ptice po dolinah

in planinah se bude,

ker so čule pesem mojo,

vsaka svojo žvrgole.

Časa imava dovolj in sprehodiva se po potki,

mimo cerkve sv. Janeza Krstnika.

Občudujeva meglice, ki se dvigajo nad jezerom.

Lepi so razgledi. Račke in racmani uživajo v vodi.

Z vseh strani hitijo proti obali, tam jim mečejo hrano. Prav zanimivo, kako hitro se zgrinjajo skupaj. Sprehodiva se do pristana, še imava čas do odhoda ladjice.

Ja, peljali se bova v Ukanc in nazaj ubirali korake ob jezeru. Že dolgo imam to v mislih in še nisem se peljala po Bohinjskem jezeru.

No, tudi po Blejskem ne. Moram se prilagoditi mojim težavam, še to je boleče. Čakava ob vodi. Krasen je pogled iz te strani na most in cerkev.

Ljudi je vedno več, tudi na pomolu so že. Ladjica se že premika in kmalu je privezana.

Kapitanka je glavna. Še okna očistijo, potem pa pa je vstop naš. Vsedeva se na zadnjo klopco,

da je lep pogled na vse strani.

Vodič nas pozdravi v slovenskem in angleškem jeziku.

Vse izvemo med vožnjo, dober vodič.

Ribam srca vsa igrajo,

da skakljajo nad vodo,

še valovi šepetajo

in šumljajo med sabo.

Nad nami se dvigajo: Vogar, Pršivec, Komarča, tam je slap Savica, Komna, Podrta gora,

le Vogel je bolj zadaj.

Se pa lepo vidi Rjava Skala in hotel. Lepo se je peljati, voda valovi in cerkvica Janeza Krstnika je prav čarobna.

Ukanc, pa sva prispeli v najin pristan.

Sedaj pa pot pod noge. Ubereva jo po Zlatorogovi pravljični poti, ki vodi mimo posebnih prebivalcev Ukanca.

Še znance sreča Blanka.

Veliko se jih sprehaja, mladež je glasna. Krasna nedelja je privabila v Ukanc številne obiskovalce.. Pri mizi na obali jezera sva, tam sva vedno počivali z Iro. Narediva si počitek, tudi malica paše.

Potem pa ob jezeru, mimo stare ribogojnice.

Veliko ljudi srečava, včasih se je treba kar malo umakniti.

Gledava Ribčev Laz, slišim moje ime, soseda me kliče. O, Pikica je tam, čisto mičkena kosmata bučka. Hitro jo malo pobožam.

Povsod so ljudje, tudi avtomobilov je polno. Sedaj pa je treba še plačat pri blagajni. Hitro dobiva navodila od čakajočega za nama. No, pa nama tudi to uspe. Lep je Bohinjski raj in jezero se blešči.