Jelenkamen - Majdag: S krpljami v zimski raj

Planina Zajavornik je pravljica v snegu.

Hiške pokrite z debelo snežno odejo, kot v starih časih.

S krpljami po dolgem in počez čez to lepo planino. Je že nekaj časa moja želja. Na hitro se odločim zjutraj, ko je na nebu skoraj sama modrina. Veliko je snega na Pokljuki. Snežna ograja ob cesti je visoka več kot meter. Parkiram ob cesti za Šport hotel.

Le malo naprej in desno po gozdni cesti.

Kmalu si nataknem krplje. Pot se polagoma vzpenja, snega je vedno več.

Ko se v daljavi pokažejo beli vrhovi, vem, da je planina blizu.

Zima zima bela, tu je vse kot je včasih bilo. Od veselja se je kar stopil snežak mali.

Od Mrežc do Debele peči in Okrogleža, vrhovi nad Lipanco.

Na debelo so obložene hiške na planini.

Vse belo: Viševnik, Mali Draški, Veliki Selišnik, Triglav, Kreda, Rž in pobočje Debelega vrha.

Mrežce, Lipanski vrh, Lipanska vratca, Brda.

Veliko je speljanih tekaških prog.

Podam se po uhojeni stezici nad kočami.

Večkrat prečim tekaško progo. Stojim in občudujem hiške. Tako lepe so. Pa vrhovi, vsi beli in obsijani s soncem, od Viševnika do Debele peči. Krasen dan, kot bi čakala na ta trenutek se mi zdi. Počasi napredujem proti gozdu, toliko lepega je okoli mene. Grem pogledat, če se mogoče pride kje na cesto. Pogreznem se v sneg in se težko skobacam z luknje.

Še Stol se vidi in greben Belščice

Lepe so naše gore.

Po gozdu je dosti snega, hodim po sledeh divjadi. Opa, čudne sledi so v snegu in dosti sveže.

Globoke okroglaste luknje, veliko lukenj povsod, medved je hodil naokoli. Hodim po teh sledeh dokler se gozd ne razredči in se spodaj pokaže belina.

Lahko bi bila cesta, pa si premislim. Krpljanje po planini je moj namen, za Lipanco imam premalo časa. Obrnem se in po sledeh krpelj grem nazaj na planino. Po robu tekaške proge nadaljujem proti gozdni cesti.

Viševnik in Mali Draški vrh

Mali Draški vrh, Veliki Selišnik, Triglav.

Narava je največja umetnica.

Na cesti sem, avto stoji tam od TNP. Okoli planine proti Rudnem polju ni spluženo.

Iz smeri Kranjske doline je veliko snega na cesti.

Še "terenc" komaj pride, klepetava s čuvajem TNP. "Lahko bi bila medvedka z mladiči", reče, ko mu povem za sledi v gozdu. Gledam čez cesto, stezica za Lipanco je uhojena.

Preko planine ni težko priti do sem. Vračam se nazaj mimo hišk in sirarne.

Stare sledi.

Usta imam do ušes, tako je lepo.

Hiške, ki jim odeja že leze s strehe. Na dimnikih pa beli cofki.

Snega je veliko in vsaka zase je lepa v tem zimskem raju.

Mir in tišina je na planini. Le posamezni tekači hitijo po progah.

Uberem jo po zgornji potki in nadaljujem čez hrib. Nato se po pobočju spustim na gozdno cesto. Sneg je postal mehak in se bolj ugreza. Veliko jih srečam, še do Lipance imajo namen. Sprašujejo me če je uhojeno. Prav pride, da sem šla pogledat cesto in videla stezico.

Lep sprehod, krasen dan in vesela sem, da sem uresničila mojo zimsko željo. Spotoma grem še k sestri na čajček in mami prižgem svečko za njen praznik.

Po GPS sem prehodila 7,5 km, hodila 3.30 ure in naredila okoli 145 m višincev.