Do cerkvice sv. Petra in še malo naprej greva z mojo Iro.
Na Goro pogledat, če že rož'ce cveto.
Do Krpin-a se peljeva, čez travnike je preveč mokro. Potka mimo gostišča je že na začetku vsa blatna, čeprav je ob robeh pomrznjen sneg. Bik na paši, je tablica in električni pastir ob poti. Privat zemljišče, vedno več je teh oznak. Potka gre desno in se priključi gozdni cesti. Snega je še dosti in uhojena pot je drseča.
Nekaj časa hodim po robu, potem si nataknem dereze. Korak je bolj siguren. Še Iri drsi. Počasi se vzpenjava, hodim za mojo kosmato bučko. Pustim ji, da prebira pasje novice, se valja po snegu, uživa. Rožice, le telohi se kažejo ob robu gozda.
Pa še teh ni veliko.
Skozi drevje že gledam cerkvico sv. Petra na Gori.
Pogled nazaj.
Sonce kuka izza drevja in kristalčki na snegu se bleščijo.
Po grebenu in vzletišču je že pobralo sneg.
Begunjščica je čudovita. Veliki vrh v grebenu in koča na Robleku, vse je na ogled.
Tudi Stol se že vidi in koča na njem.
Cerkvica je vedno bližje. Še mimo vodnjaka pa sva pri njej.
Še gospo Milko grem pogledat, ima knjigo za Janeza.
Napisala je zanimive zgodbe in pesmi - Po gamsovih sledeh.
Nadaljujeva proti Sankaški koči.
Bohinjske gore in Triglav v vrsti vrhov, vse je odeto v belo.
Krasni so razgledi proti Bledu in vasicam, ter hribčkom naokoli.
Še malo v breg, do lovske koče greva.
Zgornjesavska dolina ujeta med Mežaklo in Karavankami, vse do Vošce seže pogled.
Luštna je lovska hiška in klopca za počitek na robu gozda in razgledi.
Blejsko jezero, Straža, Ojstrica, Mala Osojnica, vse je na kupu.
Tudi tu ne manjka snega. Malo počitka za Iro.
Potem greva nazaj do Sankaške koče. Opazujem sinice na drevju.
Še vedno sva sami.
Sestopava skoraj po isti poti.
Srečujeva pohodnike, ki se vzpenjajo.
Po snegu gre lepo, v spodnjem delu pa je samo blato. Nekdo se trudi in dela stopnice iz mokre zemlje, za lažji korak.
Sreča, da je ob gostišču še nekaj snega, da vsaj za silo očistim čevlje in Irine tačke.
Po GPS sva prehodili 4.6 km, hodili 2.45 ure in naredili okoli 350 m višincev.
Lepo je bilo, pot primerna za mojo bučko.
Ah, odplavali so oblaki
v zlatem blestenju,
v zlatem sijaju
in samo jaz sem tu ostal
v tihem tem kraju...
/S. Kosovel/
Ni komentarjev:
Objavite komentar