S krpljami do koče na Blekovi planini

 Avstrijska koča na mejnem  grebenu Karavank.

Mogoče mi pa uspe. Razmišljam, ko se zjutraj sprehajam z Iro in gledam v nebo. Ni povsem sivo, še Mežakla se vidi. Hitro zmečem  v nahrbtnik kar je treba, le gamaše pozabim.  Cesta proti Srednjemu vrhu je že v kopnem  ozka. Splužen sneg jo dela še ožjo.

 Pasji lajež se sliši, ko pripenjam krplje na nahrbtnik. 

 Z upanjem zrem v nebo, ki počasi dobiva pisane barve.

 Pri Hlebanju se začne strmina in sneg, nataknem si krplje. Nekdo je že šel  z njimi, sledi so  zabrisane.  Na vodostaju se malo razgledam naokoli, mogoče pa bo. Martuljške gore se prebujajo in pod njimi se vijejo meglice.

 Spodaj nad hišo se suklja dim,  kot v starih časih. 

Nadaljujem po poti, tudi smučine so vidne na snegu.

 Pot je zelo pestra, hodim čez grbine, nanose snega, po sledeh smučin. Potok Jerman, ujet med  bele kupčke, se preliva proti dolini. 

Uživam z vsakim korakom, vedno novi motivi. Narava s snegom naredi vse mogoče umetnije. Zaviti polžki, konjiči, navijači ob poti, duhci, globoke luknje,  mi delajo družbo.

  Doma na fotografijah ni tako čarobno, ne izžarevajo tistega kar vidiš in čutiš. Pri Hudih hlevih se sonček poslovi in drevesa okoli mene se zavijajo v meglo.

 Na predelu Železnica je snega  še več. 

Proti Trupeju so smučine in proti Blekovi tudi, le bolj so zabrisane.

  Nadaljujem po smučini, jo širim s krpljami in pogledujem  proti Julijcem. 

 Sledi krpelj iz nasprotne smeri, pa se je obrnil.

Nič ne bo danes s Triglavom in okoliškimi vršaci. Smreke okoli moje stezice so čudovite. Vse do tal odete v bele obleke. Krpljam, megla je vse gostejša in sneg se kar globoko predira. Hrešči ledena skorjica na vrhu, ko ubiram korake.

 Na čase je bolj puhek in korak je še globlji. Ovinek in smučina se nadaljuje proti Kranjski Gori. 

Moja pot pa zavije  desno. 

Neokrnjena belina. 

Upala sem, da bo šel kdo z motornimi sanmi do grebena. Kaj pa zdaj, naj gazim vse do vrha. V snegu ne bo lahka pot. Pa še gamaš nimam, se jezim nase. Hlače čez čevlje in bolj visoko čez hlačnici pripnem krplje. No saj gre, skozi itak  nimam nikoli mokro.

 Zagazim v sneg, pogreza se skoraj do kolen. Počasi napredujem.

  Hodim tik ob gozdu, po sledeh gozdnih prebivalcev. Oni že vedo, kje je snega najmanj. Pa še ta megla, saj vidim le malo pred sabo.

 Bele smreke onkraj planine in greben, ničesar ni videti.

 Že kar nekaj časa se vzpenjam, ko se pred menoj pokažejo obrisi smrek.

 Mejni greben, me prešine. Še malo in pokaže se komaj vidna streha koče na planini. 

Smučine so tudi proti Trupeju in mimo koče proti Vošci. Pa sem, uspelo mi je do koče, vesela sem.

Vpišem se v knjigo in nekaj  malega prigriznem. Fotografirati nimam kaj, mlečna sivina je povsod naokoli. Sedaj bo pa užitek, se veselim spusta po pobočju. Vse do Srednjega vrha bo lepo šlo.

  Super  gre navzdol po mojih sledeh. Sneg se še bolj predira. 

V spodnjem delu planine se  nekaj svetlika. Sonce se prebija skozi oblake. 

 Ko sem na gozdni cesti  me že razveseljuje s temnimi sencami na beli podlagi. Krasne figure, te so mi najbolj všeč. Še gore se pokažejo za trenutek. Nad Trupejem je modro nebo in sonce sije. Tudi Lepi vrh, Srednji vrh in Kopišče so v soncu. 

  

Dobro gaz delam.

 Spodaj opazujem  zasnežen stan na Hudih hlevih, daleč se vidi v dolino. Smučina proti Trupeju je še bolj globoka.

Tudi navzdol proti Srednjemu vrhu so sveže smučine.

 Sneg je že dobro omehčan in koraki so globoki. Brez krpelj bi težko šlo.  Sestopam mimo poznanih figur. Se nasmehnem gledalcem ob poti, veliko jih je.

 Pazljivo stopam ob potočku, ki lije čez potko. 

V vejah, pokritih s snegom se delajo luknje. Težko se s krpljami spravim ven, ko se le te zapletejo mednje. Srednji vrh, pa sem nazaj.

 Nikogar nisem srečala, sem pa naredila dobro gaz do Blekove planine. 

Po GPS sem prehodila slabih 11 km, hodila s postanki 6,oo ur in naredila okoli 740 m višincev.

Na celca v snegu se hodi malo drugače, kakor po uhojenih zimskih  poteh.

 Oboje je lepo, če ga  le ni preveč.

Vse v življenju traja le kratek čas,

če gredo stvari dobro, uživajte,

ker ne bo večno,

če gredo stvari slabo, ne skrbite,

saj tudi to, ne bo trajalo večno.

/ Avtor neznan/

Opis poti