Jelenkamen - Majdag: Slap Črne vode

Dolina Tamar pod Jalovcem...

Nekaj naravnih čudes nama je še ostalo za ogled, od zadnjega obiska.

Stenar izziva s svojo lepo podobo, ko vozim.

In meglice se podijo čez travnike, vse razposajene v jutranji rosi.

Parkiram nasproti skakalnic, v senci drevja. Veliko je na novo zasajenih drevesc ob poti.

Počasi bo vse zopet ozelenelo in dolina pod Poncami bo še lepša kot prej. Ogledujem si skakalnice, ko greva mimo, lepe so.

Športniki majhni in malo večji tečejo mimo naju.

Gore že zlati jutranje sonce.

Nadaljujeva po cesti naravnost, je tudi kolesarska.

Na desno je peš pot skozi dolino, po njej se bova vračali na izhodišče.

Cesta se kar dobro vzpenja.

Kmalu mi ni mar za pot, Jalovec se kaže pred nama ves obsijan s soncem. Pa Ciprnik, Visoka peč, Mojstrovke, Travnik, Šite, Goličica, Slemenova špica, Ponce.

Vse lepše postaja.

Gledam kje poteka pot skozi žrelo s Slemenove špice. Oznak nisem videla.

Že dobro uro ubirava korake z mojo Iro, ko zaslišim šumenje vode- izvir Nadiže.

Tega sva obiskali zadnjič. Lepo se vidi slap, vode je dovolj.

Danes imava druge plane, slap Črne vode in še nekaj moram poiskati. Fotografiram Planinski dom v Tamarju s čudovitim ozadjem.

Malo postojim pred kapelico Marije Pomagaj.

Potem nadaljujeva po potki mimo smerokazov.

Na desni je prav poseben spomenik. V spomin ponesrečenim v bombniku, ki je strmoglavil novembra 1944 v območju Kotovega sedla.

Ogledujem si smerne table, dolge so poti do vrhov. Najina je blizu, slabe pol ure pa bova tam,

smer Slemenova špica.

Ne hodiva dolgo ko slišim bučanje vode, slap.

Kmalu ga tudi zagledam v temnih skalah, kako hrumi in se preliva čez steno.

Slap Črne vode (tudi Tamarski slap) je eden bolj zanimivih slapov, ime pa je najverjetneje dobil po črnikasti steni, ki je le redko deležna sončnih žarkov. Potok Črna voda vznikne v strmi steni Velike Mojstrovke, oblikuje 70 metrov visok slap in po krajšem slapišču takojci izgine v prod. ( splet)

Zanimiva pot se nama obeta. Zapustiva potko za Sleme in se usmeriva levo po manj opazni stezici.

Povzpneva se na navzgor po kratkem melu in fotografiram. Čudovito! Slap se preliva čez steno, z vrha bahavo širok, se nato malo zoži in spodaj v širokem loku pristane na prodišču. Voda prši naokoli. Še malo požubori čez kamenje in že ga ni več.

Slediva potki ob strugi, pa postane preveč skalnata za Iro in raje nadaljujeva po uhojeni poti za Sleme. Narediva postanek ob pogledu na zatrep doline, na melišče pod Jalovcem in gore naokoli.

Tiho in spokojno je vse, sami sva v tem kraljestvu gora.

Čez nekaj časa nadaljujeva proti planinskemu domu.

Izvir Nadiže se lepo vidi.

Še pogled nazaj, na lepem kraju stoji planinski dom.

Pri odcepu za Kranjsko Goro se usmeriva levo, po poti skozi dolino.

V gozdu naju nekdo opazuje z zelo velikimi ušesi, čisto pri miru stoji.

Iščem pokončne smerokaze s kukali.

Kar nekaj časa že hodiva ko zagledam prvega.

Luknje so narejene tako, da se točno vidi določen vrh, ki je napisan: Šite, Jalovec, Travnik,

M. in V. Mojstrovka, Visoka peč, Slemenova špica, V. in Sr. Ponca, vse si ogledam skozi številne luknje. Jih je kar nekaj teh "gorekazov" ob poti.

Gozdni škrat se skriva za deblom in oprezuje kdo prihaja. Nič nama noče le strašansko grdo gleda.

Nekaj časa hodiva po "kredasti" cesti, čisto gladka je.

Posebna zanimivost so ledeniški balvani, različnih velikosti. Zraven so povsod klopce, da se lahko v miru spočiješ in premišljuješ o davnih časih. Ni vsaka skala ki se odkruši od skalovja balvan. Zaradi potovanja po ledeniku so dodatno zbrušeni in daleč proč od sten, berem na info tabli.

Pot skozi dolino je lepa in zanimiva, čeprav se mi zdi malo daljša.

Po kolesarski pa delajo družbo lepi pogledi na gore. Ira že zaostaja zadaj, večkrat se ustaviva da pije vodo. Veliko sprehajalcev srečava, tudi otrok in tekačev.