Veliki Rob, Kucelj na Čavnu, po Vitovski krožni poti...

 Po Vitovski krožni poti in še malo naprej je naš cilj. 

 

 

V vasici  Vitovlje se začne naše potepanje.

 Zgoraj na  Vitovskem hribu je komaj vidna romarska cerkev  Matere Božje.

 

 

Spodaj, le malo stran pa se cerkvica  sv. Petra  razgleduje nad Vitovljami.

 

 

 Pred nami je obzidje poraslo z bršljanom.

 

 

 Le malo naprej pa čudovit vhod v dvorišče. 

 

 

  Smerokaz za Vitovsko krožno pot in kapelica s I. križem Križovega pota.

 

 

 

 Nadaljujemo po poti, mimo info tabel,  križev tudi nekaj zidanih kapelic je vmes.

 

 

 In že stopamo po globokih glajžnah Napoleonove ceste.

 

 

 Na odcepu pri zanimivih oznakah ljubitelja konj  jo uberemo levo.  

 

 

 Pot je luštna skozi gozd in na desni je velika lovska koča. 

 

 

  Vitovski vrh s cerkvico Matere Božje  je kot otoček sredi doline.

 

 Razgledi po Vipavski dolini, hribovju ki jo obdaja, obeh Goric in čisto spredaj se vidi morje, Tržaški zaliv. Nekdo že  uživa na klopci, pridružimo se mu še mi  in uživamo v razgledih.

 

 

 Nadaljujemo mimo Kopitnika, (929) in spomenika NOB. 

 

 

Nekaj časa hodimo po cesti  in mimo dveh hiš.

 

 

  Pri eni je zanimiv kamniti vrt.

 

 

  Vzpenjamo se   in skoraj zgrešimo slabo viden odcep na desno.

 

 

 Smerokaz za Veliki Rob nas že izziva ob poti.

 

 

 Pridemo na širok kolovoz in na levo ni preveč očitna stezica za nadaljevanje, le možic opazimo. Kasneje so markacije kar pogoste.

 

 

 Hodimo skozi  gozd, sonce riše lepe figure med skrivenčenemi drevesi.

 

 

 Kamnita pot je pred nami in gremo kar do konca, za stopničkami  se pot zaključi. 

 

 

 Hodimo, se vzpenjamo in  na prepadni skali se že vidi križ.

 

Veliki Rob 1237 metrov visoka gora.

 

 

 Prekrasni so razgledi: v dolino, na zaliv, še Sveta Gora in Sabotin se vidita.

 

 

 Le uro stran se razkazujejo travnata pobočja Kuclja nad Čavnom.

 

  Pomalicamo, uživamo v razgledih in nadaljujemo proti Kuclju.

 

 

 Veliko smernih tabel je ob potki,  usmerjajo na vse strani. Tudi rožice včasih popestrijo stezico in borovci vsi skrivenčeni od burje zastirajo pogled.

 

 

 

Naravnost  vodi Napoleonova  kamnita  cesta, po kateri so vlačili les iz Trnovskega  gozda. Globoke kolesnice pričajo o  težaškem delu. Naša potka  pa se usmeri levo, proti Kuclju.

 

 

 Nametane skale na travah in  hribčki naokoli.

 

 

 Vzpenjamo se po pobočju, Veliki Rob se zdi na pogled že nižji,

čeprav imata oba vrhova enako n. višino.

 

 

Tudi Kucelj nad Čavnom  je lep razglednik. 

 Uživamo v razgledih, naredimo eno gasilsko in se spustimo po pobočju.

 

 

  Pogled bega proti morju, ki se vedno bolj zakriva v meglice. Korak pa ubira pot med cvetjem,  ki žalostno povešajo  glavice od žeje.

 

 

 Pri smerokazih nadaljujemo proti desni. Potka je nekaj časa kar široka, potem pa se stezica vije med pisanimi travami. Lepo  je za pogledat, lahko pa dobiš zastonj kakšen  pri-klop-ni dodatek.

 

 

Zaliv se vedno manj razloči in naša stezica preide na skalnato potko. Pred nami  je skalovje,

 ki ga po gruščasti stezici prečimo.

 

 Za nagrado pa šopki avriklja, ki žarijo iz skal.

 

Pogled na Kucelj in mimo skalovja za Veliki Rob.

 

 

 

Spodaj lahko opazujemo Vipavsko dolino in Vitovski vrh s cerkvico.

 

 

 Zanimiv  je drenov gozd, ki  že zeleni.

 

 

 Pred nami je Visoki zid in info stolpič.  Ni bilo lahko to delo v tistih časih.

 

 

 

 Pa smo z desne strani nazaj pri skali, kjer smo začeli to krožno potepanje.

 

 

 Še kratek vzpon do romarske  cerkve Matere Božje, ki je tudi priljubljena izletniška točka. Ostanki protiturškega obzidja in zadnji XIV križ Križevega pota. 

 

 

 Ogledamo si cerkev in se spustimo po gozdni stezici proti dolini.

 

 

 Ko je pred nami  krošnja  belih češnjevih cvetov in se širi omamni vonj smo že

 skoraj   pri avtu.

 

Še pogled na Mater Božjo in sv. Petra in  naše potepanje je končano.

 

 

 

Krasna tura, v dobri družbi in čudovitimi razgledi.

 

Biti pripravljen je veliko,

znati čakati je še več,

toda izkoristiti pravi trenutek,

je vse....

/Arthur Schnitzler/

Opis poti