Soteska Garnitzenklamm

 Garnitzenklamm, ena najlepših sotesk v Avstriji.

 

Čudna so ta naša pota. Na Mokrine /Nassfeld/ se pripeljemo po italijanski strani iz Pontebbe. Se povzpnemo na Krniške skale in nadaljujemo po avstrijski strani. Lepa je Ziljska dolina, pod stenami Dobrača. Med vožnjo opazujem  cerkvico in oddajnik, ki se bleščita na vrhu dolgega grebena. Pazimo, da ne zgrešimo Hermagor. Le malo stran je Möderndorf in tam se prične naše potepanje po soteski. Že ob vstopu je označeno, da pot ni primerna za visoke pete.

 

  Ob bistrem gorskem potoku, dobro označeni poti, kjer se lahko spočijete in obrnete, če je preveč je res pravi užitek.

 

 

 Ob poti so opisi znamenitosti soteske. Od vode umetelno obdelane raznolike kamnine ogromnih balvanov dajejo občutek, da si nekje drugje, na drugem planetu. 

 

 Za lažji prehod je postavljenih devet mostičkov, ki se večinoma v polkrogu dvigajo nad vodo.  Potka je zelo raznolika: pod pečinami, čez skale, po produ. Na nekaterih mestih je v pomoč tudi jeklenica. Med visokimi razbrazdanimi pečinami se vije med barvastimi balvani bistra voda.  Ponikne, se zbere v tolmunčke in kot pršeči slap zdrsi v globoke kotanje. Lepo!

 

 Ni skozi vso sotesko enako. Vmes je  tudi podrto drevje, ki ga je nanesla voda.

 

 

 Ko misliš, da so lepote soteske že mimo, se zopet pokažejo pisane skale in lepi tolmunčki, ki jih polnijo slapovi.

 Pri devetem mostičku, na koncu tretje etape smo zaključili našo pot.

 

 Četrta etapa, najmanj obiskana, nam je ostala za drugič. 

 

 Vračamo se po krožni poti mimo cerkvice St. Urbani in skozi gozd do glavne ceste. Nato še malo po asfaltu nazaj do avta.

 

 

Čudovito potepanje skozi sotesko, ki traja ob ne preveč počasnem koraku približno pet ur.

Pravi raj za ljubitelje narave.