Gora s krono ..

Kraljeva špica - Monte Re -

Gora s krono…. Kaže svoj mogočni videz že ko se peljemo proti Rablju.

 

 

 

Včasih zapuščeno rudarsko naselje Rabelj dobiva vedno lepši videz. Stavbe so obnovljene in življenje se vrača v ta kraj. Parkiramo kakor vedno pri skladovnici drv, na koncu vasi. Naš današnji vrh se ne vidi. Je pa toliko lepši pogled na Jerebico, poraščene Nemške glave, Skutnik in v  nebo štrleče Rabeljske špice. Prve fotografije današnjega dne.

 

 

 Nadaljujemo po  makadamski cesti, mimo opustošene stanovanjske stavbe do zadnjih rudarskih zgradb. Tam je še veliko ostankov iz časa rudarjenja. Nekaj delajo na stavbi, okna so zabita z deskami in tudi okolica je očiščena.

 

Do krone na gori nam pot hitro pokaže, da ne bo šlo tako zlahka. Ozka stezica se strmo vzpenja. Le redko  se za trenutek malo položi ali celo spusti, potem pa zopet strmo navzgor.
 

 

 

 

 Šele na Mali Kraljevi špici se lahko dobro oddahneš. Večkrat smo  že šli po tej poti. Pa nas vedno znova prevzame umetelno narejen križ na tej špici, na višini 1494 metrov.  Prava umetnija, narejena iz elementov rudniškega orodja in naprav. Na vrhu pa delavska krona – čelada in rudarski pozdrav – Srečno. 
 

 

 Stezica se nato malo spusti, se potem hitro zopet premisli in se še bolj strmo vzpenja.  Nadaljuje se med ruševjem. Včasih si je treba pomagati tudi z rokami, čez kak skalnat prehod. Krasen dan je danes, razgledi so čudoviti. Viš, Nabojs, spodaj pod Jerebico se že svetlika Rabeljsko jezero. Hodim in se vedno znova ustavljam.
 

 

Za trenutek še komaj viden Mangart postaja vedno bolj mogočen,  zraven pa Jalovec.
 

 

 Lepo je, kar stala bi in opazovala. Ostali so daleč pred mano, kmalu bodo na vrhu. Pred zadnjo strmino je del poti, ki v snegu ni ravno najbolj varen. Danes ni težav, pot  je suha.
 

 

 

 Kopasti vrh se že lepo vidi.
 

 

 Še visoko ruševje,  ki  mi sega čez glavo in počasi se bližam kroni.  
Pokaže se možic, pa še eden, pa še. …
 

 

In tam malo naprej veličastna  »zlata krona« na  kovinskem drogu. Na vrhu sem -1912 metrov visoko.  Vsak, ki pristopi na ta čudovit razglednik je kralj zase.  Ko stojiš na vrhu in opazuješ naokoli se počutiš  božansko, ne samo kraljevsko…
 

 

 

Čudoviti panoramski razgledi. Povsod kamor pogledaš same gore, vidljivost odlična, nobenih meglic. Prekrasen pogled  na Zahodne Julijce, doline pod nami, Dobrač. … 

 

 

Pozabiš na strmo pot in grizenje kolen. Težko se je posloviti, še »fotka pod krono za spomin in sestop proti dolini.
 

 

 

 

 

Pa nismo samo mi kraljevali na vrhu, kar veliko smo jih srečali, ki so se potili po poti navzgor.
 

 

Za slovo si ogledamo še rudarski muzej na prostem. Na vhodu rudar, ki obdeluje pisano obarvan balvan iz struge Jezernice. Veliko strojev je zunaj, tudi vlakec, ki je vozil rudarje in rudo. V notranjost ne moremo, je zaprto. Skalnato pobočje je pokrito z varovalnimi mrežami in rudarskimi objekti, ki so na pogled kakor majhne hiške pritrjene na goro.  Malo stran na stolpu pa velik napis Raibl.
 

 

 

Vse se enkrat konča, tudi naš današnji izlet na to lepo goro, goro s krono…