V objemu zime - Koča v Krnici

V objemu zime - Koča v Krnici bo naše potepanje...

Koča v Krnici se nahaja v osrčju alpske doline Krnica. Od koče, katero obdaja pas gozda, se nam odpre lep razgled predvsem proti vzhodu. Lahko vidimo Malo in Veliko Martuljško Ponco, Oltar, Škrlatico, Rakovo špico Rogljico in Dovški Gamsovec. Na druge strani razgled deloma ovira bližnji gozd./ hribi/

Veliko se nas je zbralo na krasno zimsko sredo. Veseli družbe, snega in prijetnega vzdušja parkiramo na plačljivem parkirišču malo pred mostom Velike Pišnice.

Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu… Vsak tiho zori počasi in z leti, a komor že greš, vse poti je treba na novo začeti. A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže… (T. Pavček)

Rojstni dvevi se vrstijo in na vrsti so zdravice in sladek prigrizek. Za energijo poskrbljeno.

Naša četica previdno koraka po začetni poti, ki je v jutranjih urah poledenela. Na cesti je korak že lažji. Tudi podmladek je z nami.

Kmalu smo pri mostu čez Veliko Pišnico. Spustimo se po gozdni cesti, ki je prav prijetna za hodit. Snega je ravno prav, da ni drseče.

V daljavi sami beli vrhovi.. Zvončka se oglašata.

Zagnani in veseli ubiramo korake. Sonce in senca sta v stalnem prepiru kdo bo glavni. Lepo je, če nas spremlja sonček in narava je lepa če se poigravata oba.

Pokaže se še Razor in Prednja Glava pod Prisankom nas dolgo spremlja.

Saj nam gre dobro, smo že pri odcepu za Špik čez Kačji graben.

Luštno se imamo.

Spremlja nas tudi mali junaček, babi in dedi ga spremljata.

Nekaterim že postaja pošteno vroče. Tako pač je v hribih.

Oznak je dovolj, sonce in gore nam delata veselje.

Vrstijo se beli kupčki in pogled je prijeten.

Kažipot, gremo najprej do Spominskega parka.

Planina v Klinu in travnik ves v kupčkih. Mavrinc in gore nad njim so čudovite.

Ena hitra skupinska, nas je toliko,da se je razvlekla na dve.

Spominski park ponesrečenim v gorah.

Tudi mi imamo olimpijske igre, le tekmovalcev ni in zmaga Nevenka.

Lepi so utrinki in nas je povsod polno.

Še malo strmine in pred mano je koča v Krnici.

Gore so mikavno čarobne odete v belino in težko dostopne še v kopnem.

Veliko je obiskovalcev in posedemo se povsod. Na hitro se okrepčamo, še skupinska in že je odhod.

Senca je že prevzela glavno komando in postaja hladno. Na brzino si nataknem še male dereze in že brzim za njimi. Hodijo zelo previdno, saj se je cesta rahlo ojužila in postaja drseča.

Meni ne drsi in sem enkrat spredaj in zopet zadaj, to pa je užitek in fotografiram naokoli.

Skupina čaka še zadnje in gremo dalje.

Naša četica je malo razkropljena, vsak uživa po svoje v tej zimski lepoti.

Lepa je V. Pišnica, po brežini pa kamenje in sneg.

Oznaka za Špik je že mimo in pred nami je most čez V. Pišnico. Zadnji pozdrav Prisanku, ki nas je vso pot spremljal.

Info tabla dobro stoji, podpirata jo dve Majdi. Še fotka pohodnikov na mostu in naša četica kar 38 jih šteje nadaljuje proti parkirišču. Naložila sem veliko slik, da bodo uživali tudi tisti, ki ne morejo z nami. Naj bo lepo tudi vam..

Je bilo nekaj v zraku, ne samo Simoni, tudi meni se je dogajalo. Gledam samo velike šoferje in se hočem peljati kar z drugim. Pa je bil avto že poln in potem najdem pravega, tudi velikega, he he. Čudovito potepanje in krasna družba, lepo je bilo. Hvala za poslane fotke.

Mnogim se je življenje zapelo, da človeka boli. In naprej ne gredo, a nazaj ni poti. Kakor na mestu drevo štejejo svoje dni… (Tam na koncu polja) (T. Pavček)