Greben Gač iz Krpina

Greben Gač nad Begunjami iz Krpina...

Gledam, iščem, vsi opisi so od gradu Kamen.  Greben  nad Begunjami je naš današnji namen.  Nečakinja Mira ga vedno obiskuje in to s Krpina in bo naša vodička.

  Parkiramo pri Krpinu.

 Nekaj metrov po cesti naprej in pri oznaki za grad Kamen jo uberemo desno. 

  Nekaj časa lepa cesta, ki se postopoma spreminja in postaja vedno bolj strma stezica. 

 

Višje se vzpenjamo hujši je kolenagriz, zvončka se oglašata.

  Ko že mislim, da se svetlika nad grebenom, se steza še bolj strmo  vzpenja.

  Enkrat  se bo pokazal tudi greben. Zasvetijo se moje oči, zasveti se greben ožarjen s soncem.

 Še malo na desno in smo na prvem neimenovanem vrhu.

 Krasen razgled  na Begunje in Lesce je pod nami in dolgi greben Jelovice v daljavi. Srečamo prva obiskovalca, ki že zaključujeta greben. Še fotko dobimo, sama žlahta na prvem vrhu.

 Tudi Očak se pokaže. 

 

Čudovito je  potepanje doli gori med samim zelenjem, tudi nekaj skalovja je vmes.  Podoben  je grebenu Brezniških Peči, le manj obiskan je ta greben in ponekod so bolj ozki prehodi.

 Begunjščica se na ogled  postavi in vabi na Veliki vrh.  

Med potjo se vedno najde kakšno zeleno okno za razgled.

 Stol in proti Vrtači...

 Lepo je, fotografiram naše  za lažjo predstavo poti, če boste brali ta blog.

Čudovita trata je pod nami, po cesti ob njej se pride na Dobrčo.

 "Mali vrh," pravi nečakinja Mira.

Julijci in sv. Peter nad Begunjami.

 Dobrča je pred nami in

Mali vrh, 988 metrov visok razglednik v grebenu.

Tudi Jelena Justin tu, ima drugačno mnenje. Pa naj bo Mali vrh, glavno da  uživamo v krasnem lepem grebenu.

 Barve so čudovite.

 Skalovje popestri pot. 

 Sožitje mladega in starega drevesa.

 

  Ne vem kdo podpira koga..

 

 Vrh, ki je  verjetno brez imena..

 Malo počitka ne škodi, če te boli roka..

 Begunjščica v vsem svojem sijaju, tudi Roblek se vidi.

Pred nami se pokaže  visok skalnat vrh. "To bo pa globok spust," si mislim in potem zopet navzgor.

 

 Krasen razgled.

 

Obraz velikana je ob strani, ko se vzpenjamo na vrh.

In kača oprezuje za nami.

 Na vrhu  že  dva občudujeta  razglede  in kosmata bučka.  "Begunjski Mattehorn," pravi nečakinja..

 Res je lepo. Spustimo se navzdol. To pa je pester sestop. Razrahljan teren, skale se majejo in korak je previden.

Milan v barvah sonca.

 Pa smo zopet na uhojeni stezi. Pogled nazaj na skalnat vrh.

 Kmalu smo pri brlogu, rdečem Maxovem bivaku. Še dva znanca prihajata. 

Skalovje pred nami je tudi zanimivo.

 Skupaj jih ujamem v objektiv na verandi bivaka. Fajn družba.

 Tudi znanec ima drugačno razlago imen za vrhove, po pogovorih z  domačini.. Naša pot se pri bivaku konča.

  Sledi  kalvarija sestopa, po zelo strmem  pobočju. Uboga moja kolena, kar na glavo me nese pa še teren drsi.

 Oddahnem si, ko se spodaj za trenutek malo položi.

 Še malo strmine in smo pri potki, ki ji le malo manjka, da jo plaz ne odnese.

 Še potok Blatnico prečkamo in smo na cesti. 

Potem pa veselo do avta in k Jurčku na kofe. Lepo, lepo je bilo.

 GPS mi pri sestopu skozi gmajno ni snemal poti in rezultati niso realni. So pa vrhovi v nadaljevanju grebena lepo označeni.

Mali vrh (988 m n. m.), Vrh Velikih Gač (1053 m n. m.), Jamarski vrh (1051 m n. m.), Tolsti vrh (1225 m n. m.) – Greben Gač je bolj neznan kot pa znan greben, a v vsej svoji lepoti in razgibanosti vsekakor cilj, ki ga je vredno obiskati. Kje? Nad gradom Kamen v Begunjah. Neoznačena pot. /Jelena Justin/