Španov vrh- krožna pot na prvi spomladanski dan

Na prvi spomladanski dan- Španov vrh, Križovec, Savske jame..

Bolj pomembno je vedeti,

kam greste,

kot pa to,

da hitro pridete tja.

/Mabel Newcomber/

 Nanese včasih tako, da moraš spremeniš smer. In ubereš tisto pot, ki je najbližja.

 Odpraviva se z Marjano v Planino pod Golico in zapeljeva naprej proti Savskim jamam.  Tam pa znak za prepoved vožnje in moja voznica ustavi. Parkirava avto in se podava nazaj skozi vas.

 Greva pa na Španovga, se obe strinjava. Mimo plezališča,

spomenika NOB,

spodaj pa cerkvica sv. Križa.

Nasproti korita in oznak vodi pot na Španov vrh.

Mali konjiček

in starosta, 

 hiše vse v meglicah.

 Megla se vleče s hribov v dolino, pa upava na sonce.  Mimo Triglavčka in po kolovozu naprej ubirava korake.

 Meglice delajo pokrajino čarobno. Sonce se prebija skozi drevje in žarki nama prečijo pot. 

 Daleč sva že od postaje  sedežnice in potka se vije strmo v breg.  Rožic še ni, le sonček se vedno bolj svetlika skozi sivino. Sva že tam, na vrhu se že vidi postaja in sonce. Opazujem Julijce in  fotografiram.

 Moram pohiteti,  meglice se hitro dvigajo proti vrhovom. Je pa lepo, le še zelenja  manjka in narava bi bila še lepša. Lezem v strmino in gledam nazaj, Marjana je že na vrhu. 

Na klopco sedeva in si  narediva  malico.  Opazujeva vrhove in obujava spomine. 

Na Golici je sneg že pobralo.  Tudi Hruščanski vrh in sedlo Rožca in Klek so skoraj brez beline.

 Nato nadaljujeva naprej proti koči GRS in se spustiva skozi gozd. 

Mahovje, obsijano s soncem je čudovito.  Potke in stezice so prijetne.

Zeleni stol

in visoke trave.

 Veliko je stezic  in pot ni označena. Le bolj naravnost je treba ubirati korake, da  se spustiva na cesto. Na desno vodi  cesta proti Prihodom. Na levo pa proti Križovcu.  To je najina pot. 

 Lepo se hodi po cesti, snega je le še za kakšno kepo. Opazujeva vikende, še mimo stanovanjske hiše  vodi cesta. Pa ga zagledava, Križovec. 

Poslikam križ in napis pri strani.

Nobenega avta ni parkiranega.  Nadaljujeva proti Savskim jamam. 

 Pri odseku za Markeljnov rovt ni table za Golico. Le Rudna pot je označena. 

Greva pa še tja pogledat. 

Sva ravno prav zagnani. Marjana me izziva, da greva še kam drugam, pa je meni dovolj ta krožna pot. Pomlad se je šele začela in počasi se daleč pride. Nato jo po bližnjici ubereva nazaj do ceste.

   Pogledava še nekaj info tabel o rudarski poti.

Cesta je lepa, le sankaških ograj še niso pospravili in cilj še vedno visi.

 Po GPS sva prehodili 12.00 km in naredili 560/590 vzponov in spusta. 

Lepa krožna pot in lepo je bilo..

Nobena pot ni ravna,

nobena pot ni revna

a vsaka je zahtevna

in tvoja ena sama- GLAVNA.

/Tone Pavček/