Jeseniški rovt - Pejce
Nemir me daje, moram nekam. Na jeseniškem rovtu me že dolgo ni bilo.
Dajte mi cvet, da ga ponesem v svet;
zeleno odejo, z njo odenem živo mejo;
sončne žarke, pozlatim vam mestne parke;
topel zrak, da preženem zimski mrak.
Deževalo je in obujem "tibetke," teren bo moker in drseč. Od doma se odpravim peš. Sonce zlati Mežaklo in gasilske sirene se slišijo s ceste.
Že do mostička postanejo čevlji težki, polni blata. Spet vlečejo hlode.
Čez prvi mostiček grem in potem zavijem navzgor po stezici. Spodaj gledam drugi mostiček.
Za silo si očistim čevlje, da ne bi še bolj drselo. Steza je kljub listju dokaj sledljiva.
Počasi se vzpenjam. Poslušam ptičje žvrgolenje in žuborenje potoka Ukova pod mano.
Vodno zajetje je pred mano in zanimive korenine.
Prvi mostiček v gozdu, čez globok jarek vodi. Le dva razpadajoča debla sta še ostala. Korak za korakom se pomikam čez in srečno pristanem na drugi strani.
Drugi je še slabši, ne upam čez. Globina ni taka kot pri prvem in grem raje spodaj.
Pri zadnjem obisku sta bila še čisto v redu. Pa me res že dolgo ni bilo, šest let.. Zvončka se oglašata. Hodim malo po stezi malo po grabnu in na koncu še malo po grebenu. Potok prijetno žubori. Voda se preliva v tolmunčke in skaklja po kamnih, kot majhni skočniki hitijo v globino.
Pa sem na cesti.
Nadaljujem desno do spomenika padlim v NOB.
Gledam okoli spomenika, po govoricah naj bi tu nekje potekala lovska potka na Črni vrh. Nobene sledi ne opazim. Le čez cesto grem in sem na Jeseniškem rovtu.
Kakšen mir in spokojnost se čuti v zraku. Pri klopci nekaj malega prigriznem in se odpravim nazaj. Do gozdne ceste se odločam v katero smer naj grem? Čez Lenčkov Špik in Jelenkamen sem imela namen. Pa je cesta od kapelice proti Jesenicam tako blatna, da me je minilo in raje nadaljujem v smeri Prihodov.
Narava je ozelenela in ptičje petje ne pojenja. Nikogar ni, le moji koraki se slišijo po makadamu. Do Pristave je še 9.00 km, vidim na tabli. Ni blizu in potem še do doma, ne da se mi.
Nadaljujem po cesti. Skavarjev rovt je ves v soncu.
Narcise cvetijo jih vidim s ceste. Pa le na obronku kjer greje sonce. Veliko je še popkov.
Čez Grabne po tem deževju ni primerna pot in ubiram korake raje po cesti. Pa ne daleč. Že prvi kolovoz me zvabi.
Kmalu se spremeni v strme stezice. Nekam že pridem, vse vodijo navzdol.
Ko je strmina le malo prehuda se usmerim proti grabnu. Ta se kmalu položi. Spodaj že vidim hiše, Jesenice so pod mano.
Mimo kapelice sv. Barbare. Znanko srečam in malo poklepetava.
Potem pa nadaljujem čez Spodnje Pejce na glavno cesto.
Kmalu sem doma.
Po GPS sem prehodila 11.00 km in naredila 752/721 VR.
Luštne so potke okoli Jesenic, lepo je bilo..
Jaz sem ljubezen - preženem bolezen,
vračam vam moč, z jutrom, čez noč,
vas ljubeče predramim, srce vam omamim!
In v vas bo pomlad! -Ker je pomlad...
/Rada Polajnar - Pomlad/
Ni komentarjev:
Objavite komentar