Slap pod Gozdašnico - Hudič babo pere in slap Kurica..
Dolina Završnice, veliko lepih kotičkov se skriva v tem koncu.
Zarja dan pripelje,
dan darove razne
s sabo nam prinese,
tožne in prijazne.
Pridem domov z jutranjega sprehoda s Kalvarije, pa me prešine misel. Poiskat grem še slap Hudič babo pere. Dosti berem o tem slapu zadnje čase.. Letne čevlje zamenjam z zimskimi. Zdi se mi, da bo listje mokro in drseče.
Hajni je lepo opisal ta slap, le pod imenom Slap pod Gozdašnico.
Tudi na zemljevidu piše tako. Turizem naredi marsikaj in Hudič babo pere je privlačno ime. Mogoče je povezano s kakšnim ljudskim izročilom? Sonce žari, v Završnici žagajo drevje ob cesti. V daljavi se vidi Očak v dobri družbi.
Hitro je odcep na levo in oznaka, Hudič babo pere.
Dobro je vidna steza. Še ko sva z mojo Iro ubirali razne stezice, sem imela ta slap večkrat v mislih. Sedaj pa le zvonček cinglja in me spominja na najine potke. V začetku so naravne stopnice, potem pa z listjem prekrita steza.
Je pa strmo, hudičevo strmo in drseče. Proti koncu se teren malo izravna in že vidim skalovje. Še klopca je tam.
Mimo nje se pomaknem čez prvo vodo. Rada bi do tolmuna pod slapom, pa ni tako enostavno. Skala pred mano ni velika, je pa mokra in drseča. Teren pa naravnost navzgor in zemlja blatna. Pa me mika, potisnem konec kratkega debla v vodo in si rečem," kar bo pa bo." Pa sem pri tolmunu. Saj več kot vode v čevljih ne more biti.
Jo le tušira babo, mi gre na smeh. Je pa visoko gori v pečinah začetek slapu. Grem, tudi nazaj do potke ni enostavno. Gor sem prišla po stezi in čez skalo, nazaj grem po stezici malo višje v gozdu. Je ozka in drseča. Lepo se vidi slap med drevesi, čisto do vrha.
Pazljivo ubiram korake in sem pri cesti.
Žalosti se znebi,
predno dan ugasne,
al' spomin ohrani
na trenutke jasne.
Grem poiskat še drugi slap, pod Kurico.
Tik pred prvim lesenim mostičkom levo, je opazna stezica.
Mimo lepe hiške in čebelnjaka vodi pot in ni označena.
Vendar ves čas poteka levo v smeri hoje, struge potoka Završnica.
Ta stezica je še bolj huda. Kurja stezica za slap Kurico, Zelo zelo je strma in ozka, težko vidna pod listjem. Le struga mi je za orientacijo. Zanimivo skalovje, na vse strani se razteza. Je pa polno lukenj, mogoče za ptičje kure. Še malo in sem tam. Bolj slapiči kot slap. Le malo vode v curkih prši po skalah. Mogoče je po dežju bolj mikaven.
Še nazaj bo treba. Pod listjem čutim kamenje. Večkrat pomislim, da bi najlažje šlo kar po riti. Tako strmo je na nekaterih koncih, sicer kratka, za sestop težja od prejšnje. Pa sem jo.
Nazaj grem mimo Gostišča Zavrh in po travnikih do mostička, čez jezero.
Sonček se poslavlja in greben Brezniških Peči se ogleduje na gladini vode.
Tudi drevesa ob jezeru so rada lepa in ogledalo je polno lepih odsevov.
Delavci so končali z delom in parkirišče je zopet odprto v celoti..
Po GPS sem prehodila 5.00 km in naredila okoli 200 m višincev.
Če prištejem še jutranje potepanje, ki ima ravno toliko km in višincev, dovolj zame.
Lepo je bilo.
To vodilo zlato
za življenje kratko
kožo ti ohrani
dolgo časa gladko.
/Simon Jenko- Obrazi/
Ni komentarjev:
Objavite komentar