Mala in Velika Boncla nad Javorniškim Rovtom

Mala in Velika Boncla, nad Javorniškim Rovtom.

Na Mali Boncli sem kar pogosto, je bila to najina pot, z Iro. Namen imam še malo raziskovat stezice naprej, proti Veliki Boncli. In mogoče mi uspe še kam? Parkiram Pri Žagi

in se spustim desno navzdol.

Potka je lepa, suha in pri drugi oznaki za Trilobit se usmerim desno, na kolovoz.

Potem pazim, da ne zgrešim stezice levo, ki vodi pod pečine Male Boncle.

Kurice cvetijo in kakšen jetrnik popestri naravo.

Hitro sem na sedlu. Najprej pogledam za nadaljevanje poti. Lepa stezica se vije naprej.

Vzpenjam se po grebenu, pri zajlah malo postanem, ko zvonček zacinglja.

Vedno mislim nate, bučka moja.

Vztraja v pokončni drži in se ne pusti motiti.

Drevje zeleni.

Pisane so hiše v Javorniškem Rovtu in macesen na M. Boncli cveti.

Razgledi so krasni.

Golica približana,

Julijci..

Le sončka še ni. Bo trajalo še dobre pol ure, da bo pobožal vrhove Julijcev.

Ta glavni Očak s sosedi, na obe strani.

Spustim se navzdol in nadaljujem po stezi. Hitro sem na kolovozni poti.

Ubiram korake, izberem desni odcep. Zdi se mi, da je nekdo pred kratkim drsel po listju. Pokličem našega vodiča, ki dobro pozna pot. Blizu sem, gozd je bolj redek in hitro sem na grebenu.

Pomikam se v desno in imam občutek, da sem na vrhu Velike Boncle. Nekaj gora se vidi skozi drevje. Mogočne veje se raztezajo na vse strani.

Spomnim se skalovja, iz opisa poti.

Še Belska planina se vidi in malo Struške

Še malo grem na rob, spodaj je rovt, s hiško.

Vrnem se na greben in potem navzdol. Malo posedim na klopci, potem nadaljujem naravnost.

Potka je nekaj časa vidna potem je ni več. Vrnem se do razcepa vlake, kjer nadaljujem po levi.

Potka je podobna dolinici in polna vej. Pa sem spet tam kakor prej. Levo v strmino je nekaj podobnega stezi.. Tudi ta se kmalu izgubi pod listjem. Tako gledam po gmajni, da se mi včasih prikaže stezica, ki pa kmalu izgine. Zgoraj se mi zdi, da se nekaj svetlika. Dosti imam listja in nekaj časa nadaljujem po grebenu. Ko spodaj vidim hiše se obrnem nazaj. Polno listja je povsod in sem vesela, ko sestopim pri razcepu vlake.

Bom šla pa drugič na planino Stamare, po označeni poti. Tudi stezica iz planine proti Veliki Boncli ni lahko sledljiva. Je veliko podrtega drevja, mi je rekel Pavel, naš vodič.

Pa sem pri oznaki za Trilobit.