torek, 12. junij 2018

Po vrhovih nad Lipansko planino

 Mrežce, Lipanski vrh, Lipanska vrata, Brda, Okroglež, Debela peč.

 Pri Rupah začnem. 


Sončni žarki  božajo vrhove dreves in se počasi spuščajo.
 Na nahrbtniku  tiho zvončklja Irin zvonček.


 Korak je miren, hodim po najinih poteh.  Hitro sem na Lipanski planini. 


Vpišem se v knjigo, je kar zunaj. Mrežce, Lipanski vrh, Lipanska vrata  nad Blejsko kočo.


Sonce  obsije  koče na planini, ko se vzpenjam proti Mrežcam.



 Prijetna pot je to, obdana s cvetjem.  V kotanjah leži  še sneg,  ponekod  so trave poležane. 




 Pokažejo se vrhovi: Viševnik, Veliki Selišnik, Mali in Veliki Draški vrh, Tosc,Vernar. 


Višje sem, lepši so razgledi: Debeli vrh, Mišeljski konec, Kanjavec, Rjavec,  Triglav, Mali Triglav, 



Kredarica, Kreda, Rž, Rjavina, Luknja peč, Dimniki, Macesnovec. 


 Ogledujem si strme prepade pod Velikim Pršivcem.  Globoko spodaj je dolina Krma. 


 Spodnje bohinjske gore so kot dolga veriga.  Rudnica in Studor se za Mrežcami kot temni čepici kažeta iz belih meglic. 


Triglav, še kočo na Planiki približam.


 Opazujem Blejsko kočo. 


Mrežce, pot  naprej je pestra,  nekaj varoval je  za lažji sestop.






 Razgledi so krasni. Ob poti pa šopki slečnika, ki s svojo rožnato barvo  krasijo skalovje. Spodaj opazujem dva mladeniča, ki se vzpenjata, fotografiram ju.


Iz Bleda in Ljubljane sta, prehitevamo eden druzga.


Tudi Lipanski vrh je kmalu za mano.


 Gledam proti Škrbini, Brdu, Okrogležu.


Spuščam se navzdol nekdo prihaja. Kratek klepet, prijeten par iz Naklega se vzpenja po poti.




Lepe so planine spodaj, zeleno ruševje brsti.


 Iz Krme se vzpenja pot in moj  prehod je spodaj po razdrti stezi. Še kratek vzpon ob varovalih in sem na razgledni točki.



Zelo je lepo. Gledam  potke, ki se vijejo  proti vrhovom. 
Macesnovec je tudi iz te strani precej poraščen. 



Brda,  gora na eni strani lepo zelena, na drugi pa....



 Prepadne severne stene nad dolino Krme so na pogled nedostopne, strašljive. 
Na  Brda jo uberem po strmi poti.






 Debela peč ima  obiskovalce. 

Meglice že zakrivajo Očaka. 
 Proti vrhovom se lepo vzpenja potka iz doline Krme.


 Gore postajajo temnejše, še bolj nedostopne na pogled. Na Brdu sem z mladcema zopet skupaj.



Zanimivi so pogledi na grebene, ki ločujejo tri alpske doline.
Zadaj pa greben Karavank: Kepa, Visoki Kurjeki, Dovška Baba, vse do Kleka. Za Jerebikovcem,  na pogled dolgim pohlevnim slončkom, se skrivata Mojstrana in Dovje.


 Sestopam, zvonček komaj slišno cinglja, ko hodim po skalovju.




 Po najinih poteh hodim Ira.
 Dolgi jeziki snega so pred mano, ne ovirajo poti. 



Tabla za Okroglež se skriva za rušjem.



 Popravim jo in se povzpnem do vrha.  



Belka  je ob poti, ne premakne se.


Na vrhu  malo postojim, poslušam glasove.



 Ljudje prihajajo po poti, veliko obiska ima Debela peč.  Rože, šopki slečnika  in smiljke so poleg resja najbolj pogosti.




 Žarijo izza skal in aranžmaji ob poti so čudoviti.



 Osamljen avrikelj cveti sredi skalovja.
Debela peč, na vrhu je vse polno. Tudi moja znanca Luka in Miha  sta tam. 




 Ljudje se še vedno vzpenjajo, tudi kosmate bučke so med njimi.



 Le moje Ire ni več.  
Sestopim po običajni poti do Lipance. Fotografiram kakšno rožico ob poti in meglice, ki se preganjajo po nebu. 







Še malo in spodaj je Blejska koča.




 Ne ustavljam se, nadaljujem proti dolini. Še kakšno rožico  ujamem v objektiv in sem pri avtu.
 Po GPS sem prehodila dobrih 10.00 km, hodila 6.00 ur in naredila okoli 9oo m višincev. 
 Delček poti  med rušjem ni snemal.


 Klik na zemljevid.

 Lepo je bilo bučka moja, v mislih si se potepala z menoj.

Pogrešam te!

Tihožitja lepega,
cvetovi nasmehov,
žlahtnost veselja,
 vse to je darilo življenju..
/Avtor neznan/

2 komentarja: