Stari ljudje pravijo, da je...o Babjem zobu na obronku Jelovice...

nedelja, 26. marec 2017

Stari ljudje pravijo, da je...o Babjem zobu na obronku Jelovice...

Nad vasjo Kupljenik pri Bledu je na obronku Jelovice skalnata škrbina, Babji zob.

Tja gor naju danes zanese pot.

Šment, kaj žalosten je pogled zjutraj skozi okno. Proti Bledu in Dolini, kamor pogledam sama sivina. "Sonce kje si, pa taka napoved." govorim sama sebi. Kratek postanek na Bledu, sivina tudi tam in odpeljeva se dalje.

Zavijem proti Kupljeniku, gora je vsa ovita v meglo.

Po ovinkasti cesti mimo prvih hiš, do parkirišča na desni.

"Kar bo pa bo, greva Ira." Ne sekira se ona zaradi megle, veselo mahlja z repkom ko se pričneva vzpenjati.

Pod nama je cerkvica sv. Štefana in Blejski grad v daljavi in malo otočka na jezeru. Vse drugo je zavito v koprenasto sivino.

Markacije in smerne table za Babji zob so kar pogoste.

Na levo greva, čez senožet s hiškama.

Kmalu sva še na drugem, tudi tam je hiška.

Pot zavije v gozd in ob markacijah ni težko nadaljevati.

Prečiva cesto in nadaljujeva po oznakah.

Lepe so stezice in potke, posute z listjem ali šodrom. Korak je vso pot prijeten,

zanimive stvari so na ogled.

Višje gori nama lepšajo stezice tudi kurice.

Greva mimo skalnih stolpov in se znajdeva na planini Prihod /1002 /.

Na hiški je tabla za Babji zob.

Vzpneva se po stezici in prideva na kolovoz, stičišče več poti.

Oznake se kar vrstijo. Hodiva ob robu poraščenega grebena.

Pod nama se včasih pokažejo prepadne stene.

Napovedan jasen dan, imava pa za spremstvo samo sivino. Klopca je ob strani, le razgledi so belo sivih odtenkov. Malo naprej je na levo slabše vidna stezica pa greva še malo po njej.

Kmalu sva na kolovozu, še malo nadaljujeva.

Skozi obronek gozda sili megla, nič se ne bo videlo. Obrneva se nazaj na najino stezico ob robu.

Naravnost poteka pot, dobro je uhojena in označena. Še mimo ene klopce in potka se prične strmo spuščati.

Kar dolg spust, pa sva pri razgledni točki.

Gledam info tablo, krasni so razgledi od Jerebikovca do Dobrče. Spodaj pod mano pa otoček sredi jezera. Ko dvignem pogled pa sivina in gole veje dreves na robu skal.

Le malo naprej je balkonček nad dolino, Babji zob 1128 metrov visoko.

Spredaj je opozorilna tabla, da hodiš na lastno odgovornost. Ja, grebenček je kar ozek in skalnat.. Klopca, vpisna knjiga in žigi v skrinjici, ter info tabla.

Zopet si privoščim malo užitka v razgledih, lepo je. Od Spodnjih Bohinjskih gora, Julijskih Alp, Karavank, še Očak se vidi.

Tako bi bilo, če bi se kaj videlo. Na levi so pečine, ki dajo slutiti globoke prepade.

Pomaknem se do konca grebenčka.

Spodaj se nekaj jasni, Obrne, Bohinjska Bela, Iglica, Kamna Gorica. Vse je zavito v gosto tančico.

Pomalicava, potem pa greva nazaj. Kar traja, da prideva do razgledne točke.

Blejsko jezero in Kupljenik sta se za trenutek odkrila.

Zanimivo drevo je ob poti s kipcem ob strani. Včasih se skozi drevje vidi jezero.

Kmalu sva na planini Prihodi. Za hiško se splaši trop gamsov, še v temnih kožuščkih. Še enkrat jih vidim pri skalnih stolpih, le malo za nama se spuščajo po grebenu in kamenje kar frči.

Nad senožeti nadaljujeva po zgornji potki in še en kolovoz je označen za Babji zob.

Malo naokrog in sva zopet na začetni poti, cerkvica, grad na skali in avti se že vidijo.

Odložim nahrbtnik in nadaljujeva proti cerkvi sv. Štefana. Zanimiva hiška je ob poti z gankom in stara trta se prepleta po njem.

Majhna in lepa je vasica Kupljenik.

Tudi cerkvica je lepa, malo pogledam skozi okence v notranjost.

Vrneva se do avta, še dve pohodnici sta prišli s pasjo prijateljico. Skrivnostno, zakrito s tančicami je to najino potepanje. Prvič na tej gori, pa sigurno ne zadnjič.

Še Iglico ujamem v objektiv in se odpeljeva...