Korak ubira pot med cvetočimi grmički spomladanske rese.
Rahlo roza do temno rdeče barve z veliko cvetov se kakor preproge zgrinjajo ob poti.
....Začnemo v Završnici in se podamo po spodnji potki za mostom, stopničkah.
Mimo votlin nas vodi pot in po Štengcah se vzpnemo na greben.
Izognemo se špičastim skalam, začetni del je najbolj ozek in
veliko je skalovja.
Brinje raste ob potki in cvetoča resa razveseljuje pogled. Med drevjem se oglaša divjad. Ustavljamo se, lepo je na tem grebenu in vedno znova nas navduši. Kmalu se pokaže
Zgornjesavska dolina in Jesenice
.
Hodimo po skalah le malo nad Deželo, balkonček mu pravijo. Vasice so raztresene čez polja in spodaj se svetlika Sava. Bohinjske gore, Triglav in okoliški vrhovi, pa Karavanke, vse je na ogled. Še Babji zob in Kupljenik sta lepo vidna.
Stol je čisto blizu in Belščica in meli iz grebena, ki se spuščajo proti Valvasorju in planinam spodaj.
Brenči okoli njega, zeleni čmrlj prenaša ljudi iz doline proti melišču in nazaj. Verjetno imajo vaje. Ropot helikopterja preglasi ptičje petje in mi smo kot izvidnica na grebenu.
Bled, hribčki okoli in vasice, vse žari.
Pomlad se prebuja, polja zelenijo in sonce tako toplo greje.
Tudi na grebenu se čuti pomlad, drevje že rahlo brsti. Še teden ali dva pa bo vse zeleno. Občutiš skalovje, trenutek kasneje ubiraš mehke stezice med cvetočim resjem in kuricami.
Pa ga ujamem čmrlja zelenega, ko obrača nad Ajdno..
Pogledujem naokoli in lovim sonce v objektiv, preveč se blešči. Polja so kot narisana pod nami in za njimi jezero. Bled je še od daleč lep..
Hitro smo pri smernih tablah in odcepu za cerkvico sv. Lovrenca...
Pokaže se jezero v Završnici
in Sava, ki se vijuga skozi dolino.
Še malo pa smo na Malem vrhu. Čmrlj brenči, pristaja in vzleta.
Breznica je pod nami in le malo naprej na travniku cerkvica Sv. Marka.
Klopca ob robu,
čaka na obiskovalce.
Obidemo Peči in se vzpenjamo čez Gosjaka
Prehojeni greben je za pogled vedno daljši.
Mimo smerokazov nadaljujemo in vodostana.
Strmo se prične vzpon po skalovju, vmes se ustavljamo in občudujemo pokrajino okoli nas.
Čmrlj se je ustavil, ne brenči več. Izza Stola se kažejo Vrtača, Srednji vrh in Begunjščica in zaplate snega.
Vzpenjamo se po skalah, pot je strma in malo posedimo na Jecoli.
Sonce je ves čas z nami. Nadaljujemo po potki, greben se širi in ni več tako skalnat, luštne stezice vodijo po gozdu in ustavimo se na Smokuškem vrhu.
Povsod je lepo, gremo mimo lovske koče
in pod nami je odprta Sankaška koča.
Mimo cerkvice sv. Petra
in sestop v Begunje.
Še na kofetek gremo, potem pa v Završnico po drugi avto.
Greben Brezniških Peči je najlepši spomladi ko drevje še ni ozelenelo in se vidi daleč naokoli.
In hodiš po rožnatih preprogah spomladanske rese...
"Ovčar Marko
.....Marko vse vidi in natančno razloči. Kako je razlagal sestricama, da je sedem sort resja: belo, ki ima najbolj živo zelene lističe in ga dobiš samo pod Skokom, pa še tam težko; rožnordeče na tri sorte cvete, ognjeno-rdeče na dve; in sedmo je kakor kri, na Voglu, kjer pot v planino preide s trave v meli, ga je največ. In kurjice: že sedaj ve, katere bodo ostale bele in katere bodo v soncu pordele. Sam tega nisem nikoli opazil, pa je res....... Janez Jalen "
Ni komentarjev:
Objavite komentar