Pogledam skozi okno in ni tako slabo vreme,
celo zvezdo vidim.
Hitro sva pripravljene z mojo Iro. Ko peljem proti Gorjam se nad Bledom že zbirajo črni oblaki.
Še rožice nesem na grob in greva za sončkom. Nad Pokljuko modrina neba, tudi najin Hotunjski vrh bo mogoče danes lep razglednik. Parkiram pri gostišču,
se preobujem in že lovim ravnotežje na poledenelem začetku poti.
Čakam Bena, domačega kuža pa ga ni od nikoder. Podava se v strmino levo,
tudi na desno se vidijo koraki.
Pomrznjen sneg in štrleče trave.
Kmalu sva ob robu gozda, pa ga zagledam. Zašumi med smrečjem in naju opazuje.
"Ben, Ben" ga pokličem. Prišel je do naju in pametna buča, hitro zavohal priboljške.
Nadaljujemo v troje kot stari znanci. Gore nad Lipanco in Kepa vse je odeto v belo.
Mogoče bo tudi Očak na ogled. .
Kmalu se pokaže in bližnja soseda Rjavina.
Včasih se Ben malo dobrika, pa do vrha ne bo nič. Sonček nas boža skozi drevje.
Višje se vzpenjamo lepši so razgledi. Kmalu smo pri stebru,
le še kratek vzpon in smo na Hotunjskem vrhu, (1107).
Kar smeji se mi. Razgledi na Pokljuške gore, Triglav in na drugi strani greben Karavank z belo Kepo na koncu. Še oblački hitijo nekam na lepše.
Le Blejsko jezero je zavito v tančice meglic. V nebo štrleči vrhovi Kamniško Savinjskih Alp so lepo vidni. Včasih jih malo objamejo meglice, ki so prav čarobne.
Tudi nad Bledom imajo svoj ples. Le na trenutke se pokažejo vasice in cerkvica na otočku.
Malo priboljškov za pasje gobčke in odpravimo se proti dolini. Sestopimo po stezici ob urejenem smučišču.
Že čisto spodaj naju Ben zapusti, gospodar ureja smučišče.
Na kapučino grem za parkirni prostor, pa še ni odprto.
Zadovoljna sem, kratek pa vendar lep izlet...
Lep razglednik je Hotunjski vrh in veliko je opisanih pristopov.
Lahko si izberete pot glede na čas, ki ga imate na razpolago.
Trenutki ki ostanejo.
ampak vedno sedite le na svoji riti.
/Montaigne/
Ni komentarjev:
Objavite komentar