ponedeljek, 27. februar 2017

Lep je naš otoček - Ojstrica in Mala Osojnica....

 Bled in krasno jutro.
 

Račke imajo jutranji sestanek, le počasi se odpravijo.
 

  Mogoče jih moti pletna, ki se  privezana  rahlo pozibava na gladini jezera.
 

 Gore so vse na novo odete v snežno belino.
Lep dan se obeta, sonce se pomika čez otoček do tribune na drugi strani...
 

 Na koncu  lesene ograje za kampom se začne najina potka. Le nekaj korakov naprej sta smerokaza za Ojstrico in   Osojnico.
 

Skozi kratek gozdiček  in sva na kolovozu. Na levi je stara vila  in med drevjem sončni žarki.
 


 Po kolovozu se vzpenjava in  hitro sva pri smerokazih za Ojstrico  in  Veliko Osojnico.
 

 Stezica kmalu postane  skalnata in naju pripelje na vrh Ojstrice.
 


Še veter nama dela družbo, mrzlo je.  Klopca, skale in razgledi.
 



Vasice in hribčki okoli Bleda, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in pod menoj otoček  sredi jezera.  Le malo stran na skali  pa mogočen grad, ki stražari nad  lepo dolino.
 


 Kar nekaj časa občudujem to lepoto. Potem se spustiva nazaj do smerokazov in  po kolovozu nadaljujeva proti Mali Osojnici.
 


 Na vrhu je klopca in pogledi proti Boh. Beli, Galetovcu, prepadnim pečinam in travnikih pod nama.
 



 Skozi veje pa mežika sonce.
 

Spustiva se malo nazaj in se desno usmeriva proti razgledni točki Male Osojnice.
 

 Ograjen balkonček s klopcami in info tablo,  z imeni hribčkov in gora.
 

  Lepo je!
 





 

Dva razglednika in  čudovit razgled na Bled in okolico. Če bi bil gozd še poprhan s snegom bi bilo že prelepo. Spustiva se po potki in pri klopci pospravim palice.
 




Kovinske stopnice so pred nama in debela zajla za prijem.
 

 Nesem Iro pod roko in jih štejem, kar 88 jih je.
 
 


Potka je rahlo pomrznjena. Za varen korak je tudi nekaj varoval.
 

  Potem pa zašumi med listjem. Gams, pa še eden in še.
 

 Ira jih gleda, jaz jih gledam in gams gleda naju. Kar stoji in pogleduje k meni in nazaj.
 


Kmalu se prikaže še en večji, ki se mirno pase in se sploh ne zmeni.
 

  Nadaljujeva po poti, občasno se pokaže jezero in veslači na njem.
 

 Zvonček  na otočku že prijetno doni in izpolnjuje želje obiskovalcev.   Pri stari vili  sva zopet  pri  začetnemu kolovozu.
 


 Še po potki skozi gozd in sva pri kampu.
 

Jezero se blešči in veliko je tekačev, ki posamezno ali v skupinah  tečejo okoli jezera -
Ruthin tek je. Že zjutraj so tekli ko sva začeli najin izlet.  V spomin na tragično preminulo Ruth Podgornik Reš,  organizirajo 48-urni neprekinjen  tek in pohod  okoli Blejskega jezera. Vsako leto  je  tek zadnji vikend v februarju. 
 


 Malo greva še  ob obali, da  se nagledam te lepote. Sonce je že visoko in gladina jezera je vsa bleščeča.
 



 Lepo se imava z mojo Iro.
 
 
Potepi so kratki, vendar v zadovoljstvo obeh..
 
Skrivnost nemira je v tem,
da človek išče svobodo..

Ni komentarjev:

Objava komentarja