Kurji vrh nad Kranjsko Goro je bolj redko obiskan. Nad gozdno mejo se spogleduje z zavidljivimi vrhovi. Pot ni označena in doseže dobrega tisočaka višincev.
Začneva pri smerokazih v Rutah.
Zagrizeva se desno v strmino kolovoza, ki ne traja dolgo. Kmalu se spodaj sliši žuborenje vode. Izbirava srednjo pot, levo so oznake za Ingota.
Greva mimo markacije na skali poraščeni z mahom in nadaljujeva proti balvanu z napisom
-Pod Špik.
Nekaj minut naprej je na drevesu levo napis -Pod Špik.
Najina potka se prične ravno tam, desno. Korak čez studenček in po kolovozu navzgor. Na večjem kamnu na začetku desno je podrt možic, v nadaljevanju poti pa je veliko majhnih možicev. Kmalu je na desni narisana puščica, ki kaže v levo.
Prideva do oznake Črni vrh.
Malo zmede, nič o Kurjem vrhu pa vseeno nadaljujeva. Nekam se že pride, če je označena pot. Pa zopet napis Črni vrh in veliko mravljišče.
Sedaj nama je že vseeno. Pot se prijetno vzpenja skozi gozd, se včasih tudi malo položi.
Potem pa to nadoknadi v strmejšem vzponu. Pogledi na Vošco, na Karavanke na drugi strani doline so skoraj vso pot.
Skale pred nama pa so vse bližje.
Peščena pot preide v rušje in strme trave in vse bolj se mi dozdeva da greva na Kurji vrh, po opisu sodeč. Vošča na drugi strani doline je kmalu na isti višini in Špik je čisto blizu. Opazujem macesne naokoli, veliko jih je. Vrhovi obsijani s soncem že dobivajo zlato barvo.
Stezica je proti vrhu mokra in polna korenin, obdana z ruševjem. Ko se Marjana spredaj izgubi že vem, da bo kmalu vrh.
Travnato teme obdano z rušjem in na sredini možic. Na vpisni knjigi pa piše Kurji vrh
1762 metrov...
... in notri je moj 57 vpis.
Malo obiskovalcev je na tem lepem vrhu. Rigljica, Rušica, Frdamane police, Špik, vse je pred nama. Skozi macesne in ruševje vidim kopasti Mangart.
Še Jalovec se mora videti, greva na vrh.
Sestra spredaj raziskuje stezico, jaz za njo. Malo je zaraščena pa ni hudega.
Na vrhu pa se odprejo čudoviti razgledi.
Mala Mojstrovka, Jalovec, Ponce, Mangart, vse do Bavškega Grintavca. Še avtomobili se vidijo, ki vozijo po vršiški cesti, lepo je na tem vrhu.
Proti Kukovi špici so vrhovi zatemnjeni.
Na drugi strani pa zelene Karavanke. Pogledujem proti Rigljici, dobri so ko plezajo po tej gori in po vrhovih naprej.
Na predvrhu narediva malico in ugotavljava kje gre potem potka na Črni vrh.
Bila je stezica desno ko sva se vzpenjali, mogoče pa je ta. Spustiva se navzdol in čisto pod vrhom srečava prijazno mladenko iz Škofje Loke.
Hitrih nog se vzpenja po strmi poti. Malo poklepetamo in nadaljujemo vsak v svojo smer.
Ko sem že med ruševjem opazim balvan z oznako PP ko ga ravno obsije sonce, pri vzponu tega nisem videla.
Še luštna gozdna potka ...
...in pri odcepu za Ingota greva do koče na planini Jesenje.
Pri koči ni nikogar, vrneva se nazaj in nadaljujeva proti Spodnjemu Martuljškemu slapu.
Vode je kar dosti, slap buči in se peni ko se spušča čez pregrade v dolino.
Še čez mostičke in sva v soteski.
Potka je luštna, na produ pri potoku Martuljek je polno velikih in majhnih možicev.
Izlet za majhne in velike, na štirih tačkah čez mostičke ni dovoljeno.
Na planini Jesenje je veliko znamenitosti in gozdne poti okoli so prijazne tudi za pasje prijatelje. Ko sva pri avtu priteče mladenka iz Škofje Loke že nazaj. Spustila se je kar navzdol in si ogledala še veliko znamenitosti.
Pa sva ga ta Kurji vrh , ali kakor pravijo"- Kure na Kurji vrh hodijo visoke peteline gledat".
Ja pa so res, visoki in lepi ti naši gorati lepotci.
Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
(Tone Pavček)
Super sta!
OdgovoriIzbrišiHvala Majda, nama kar gre skupaj...
Izbriši