ponedeljek, 19. september 2016

Dolina Tamar - Izvir Nadiže

Skozi nordijski raj pod Poncami do izvira Nadiže v Tamarju..
 
 
Sonce se počasi spušča čez skakalnice in se poigrava na Veliki Ponci,
ko začneva sprehod za štiri tačke.
 
 
Okrogla  stavba pod Ciprnikom, Nordijskega centra v Planici daje dolini poseben čar.
 

 Jutro je in pretirane gneče  še ni.  Ogledujem si  skakalnice in počasi sva mimo zadnje, velikanke. 
 




 
Hodiva po makadamski cesti, zapuščava Planico in  stopava v eno od najlepših ledeniških dolin v Julijskih Alpah -Tamar.
 



Oblački se podijo čez greben  Mojstrovk,  Ponce so lepo vidne, le Jalovec je v megli. 



 Na levi je smerokaz za Slemenovo špico skozi Grlo.
 
 
Gruščasta pot je od daleč vidna, nič  kaj prijazna ni na pogled. V  zatrepu doline Tamar bi moral blesteti Jalovec pa je vse  sivo. 
 

 
 Zelje- pravijo tej travnati ravnici sredi gora.  Najprej se ustavim pri kapelici Marije Pomagaj.  Zgrajena  je bila leta1936, v celoti prenovljena pa 2002, po zamisli našega umetnika
 Marka Rupnika. 
 



V spomin ponesrečenim v rateških gorah  so  tablice z imeni na strani kapele. 
 

 Za njo pa je čudovit Planinski dom Tamar (1108), ki ima dolgo zgodovino. Prvo zamisel o skromnem lesenem zavetišču je podal rateški župnik  Josip Lavtižar že daljnega leta 1899, ki pa ga je po nekaj letih odnesel plaz.
 
 
 Ob vznožju doline, nedaleč od planinske koče se nahaja  izvir Nadiže,  tja je namenjen najin korak.
 

 
 Izvir hitro ponikne v produ, njena voda pa zopet priteče na plano kot Sava Dolinka pri Zelencih. V upanju, da se oblaki poslovijo od gora se usmeriva čez travnik proti izviru Nadiže.
 
 
  Do izvira je speljana  urejena  planinska pot, ki ima na koncu nekaj klinov in zajl.
 




 Višje se vzpenjava bolj glasno postaja žuborenje slapa, ki se če skalne pregrade
spušča proti dolini.
 
 
Tik pod koncem poti je do izvira  potrebno prehoditi nekaj metrov  po klinih, ni težko.
 

 
 Pogled v dolino Tamar je čudovit in na jasi je lepo vidna kapela.
 

 Pri zajlah privežem Iro in nadaljujem do izvira Nadiže.
 


 Iz skalne stene ob vznožju Zadnje Ponce se nabira voda v majhen tolmunček
 

 in se potem spušča v slap, ki v dolini ponikne.
 


 
Vode Nadiže ponovno pridejo na dan v Zelencih, izviru Save Dolinke, s tem pa potok velja za prvi izvir najdaljše slovenske reke Save, berem na tabli.
 

 
Spustiva se navzdol,



 dva z težkimi nahrbtniki hitita čez jaso.
 

 Pogledam proti Jalovcu in nasmeh do ušes.
 
 
Jalovec  je zasijal v vsej lepoti, sonce je pregnalo megle in dan je še lepši. Malo postojiva na jasi, saj je pogled na Jalovec in greben Mojstrovk, Travnika,  Šit, Jalovške škrbine,  Goličice  čudovit.
 




 
 Tudi iz doline so  mogočne prepadne stene gora občudovanja in vsega spoštovanja vredne.
Počasi zapuščava Tamar.
 


 Pogledujem nazaj: Ciprnik, Visoka peč, Ponce se kmalu izgubijo.
Le še zadnji pogled proti Jalovcu
 
 

 
 in pred nama je Planica in zelene skakalnice.
 


Greva po tekaški strani, pogled na skakalnice je tudi iz te strani enkraten.
 
 
Lep izlet je za nama, primeren za majhne in velike pa tudi take na štirih tačkah.
 
 
Pa še misel neznanega avtorja -
 
Moder človek se odloča sam,
neumen pa sledi javnemu mnenju..

4 komentarji: