petek, 9. september 2016

Špancir za štiri tačke - Sleme...

 Pod  prepadnimi stenami Šitom glave, Mojstrovk, Travnika, Šit, Goličice in....
 
 
Trenutki lepega vremena ko se nasmiha  sonce  je čas, da jo ubereva z  Iro na sprehod.  Pod okriljem mogočnih severnih sten Mojstrovk je vedno lepo. Pri info tablah se malo ustavim, Prisojnik vabi, okno na stežaj odprto le deklica še spi. Krave me zvedavo  ogledujejo in se po svoje kratkočasijo.
 
 
 Nadobudno mladež malo razganja, pa jih kravja mama hitro spravi v red. Na Vršiču naju pozdravi lepo jutro in čudovite gore.
 



Lep  začetek novega  dne. 
 


Potka se počasi vzpenja, čez težje prehode  pomagam moji kosmati bučki.  Na  sedlu Vratica (1799)  greva po zgornji potki.
 


 
Rožic  je bolj  malo, le šopki saša so bolj pogosti in kakšna drobna rožica se  stiska ob stezici.
 
 
 Čez skalne gmote jo nesem, potem pa zopet veselo mahlja z repkom. Gledam odcep za Malo Mojstrovko in Severni raz, plezalno pot.
 



 Spodaj na melišču je trop gamsov, hitri so.  Ira se ustavi, včasih bi  hotela za njimi sedaj pa jih samo še opazuje.
 



 
 V zadnjem kotu sledi snežna osvežitev in že sva pri potki, ki vodi iz Tamarja.
 


Počasi se vzpenjava,  imava se lepo. Na Slemenu sva, jezerca so skoraj usahnila, travnato ravnico obkrožajo macesni. 
 
 
 Kotovo sedlo, K.Špica, težko pristopen Strug in Vevnica, Ponce in
 
 
 čakam, da ga zagledam... To, Jalovec in okoli njega venec gora.
 

 
 Pogled,  ki se ga nikoli ne naveličam.  Povzpneva se na  Slemenovo špico (1911) in odpre se
čudovit razgled. 
 






 
 Stopim proti robu, pod mano je  globok prepad, vrtoglavi pogled na Tamar. Vedno znova me prevzame ta neizmerna lepota, ko s kakšnega hribčka občudujem naravo. Tudi kakci na vrhu me ne motijo so del življenja, le ovc ni videti.  Spustiva se malo nižje, da naju pogreje sonček in  narediva si malico. 
 
 
  Sestopiva po spodnji  potki.
 



 
 Veliko  otrok se  vzpenja na  Sleme ali Slemenovo špico, veselo pozdravljajo. Na sedlu sva, še pogled na Šitom glavo, Mojstrovko, Prisank in spustiva se proti prelazu. 



Na smeh mi gre ko vozim navzdol, vidim kravo, ki malo pred kapelico lepo špancira ob notranjem robu cestišča.  Še daleč ima do kravje družbe. 


 Zadovoljstvo nama sije v očeh, lep sprehod je za  nama.
 
Še misli iz el. pošte -
 
V življenju imej nasmeh, ko se ti vsiljuje žalost,
pojdi kamor želiš iti,
sanjaj o čemer želiš sanjati,

Ni komentarjev:

Objavite komentar