Budimpešta in Bratislava, prestolnici v adventu - 1. dan

Budimpešta in Bratislava, prestolnici v adventu - 1. dan...

Ne bojte se življenja! Naj pluska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte se radi, da bo tudi ono, življenje imelo rado vas../ Tone Pavček/

Na potepnaje gremo z agencijo Alpetur; Marjana, Milan in jaz. Vreme ni preveč obetavno in upamo na najboljše.

Vse je zamegljeno, ko se ustavimo. Ogledat si gremo spomenik na hribu, ki ponazarja svobodo. Zaradi gradbenih del si ogledamo kip le od daleč.

Na vrhu hriba Gellért, je trdnjava. Zgrajena je bila iz izkušenj marčne revolucije 1848/49, ko je madžarski rajhstag razglasil svojo neodvisnost od hiše Habsburško-Lotarinške in razglasil republiko, nakar je avstrijska vojska ob podpori ruskih in hrvaških vojakov posredovala in razbila vstajo. Danes je Cittadela del seznama Unescove svetovne dediščine.

Peljemo se dalje. Vozimo se mimo mnogih lepih stavb. Včasih mi uspe pred semaforjem naredi kakšno fotko.

Veliko je starih mogočnih stavb med katere se vsiljujejo moderne steklene.

Hodimo, hodimo, se malo vozimo in spet hodimo. In nemogoče je biti vedno v bližini vodičke Katje in poslušati razlago. Tudi po ogledu na spletu delujejo potepanja povsod enako.

Trg junakov je pred nami in veličastem kip nadangela Gabrijela in drugih kipov pomebnih madžarskih kraljev in borcev za svobodo.

Nadaljujemo po stranskih poteh, vso pot pazim na zastavico naše vodičke. Gremo čez Donavo, ki jo v zimskem času nekako pregradijo in naredijo drsališče in zabaviščni park.

Korak je dosti hiter za nas, ki zaostajamo. Večkrat prečimo cesto in sama se ne bi prav dobro znašla v tem velikem mestu.

Včasih se ustavimo, malo poslušamo in šibamo dalje. Kip kmetijskega ministra Daranyi Ignaca, ki je zaslužen za uspešno kmetijstvo.

Lepe stavbe so ob strani, mi pa prečimo most in smo kmalu zopet na trgu junakov.

Peljemo se dalje.. Podali se bomo na Cittadelo, ki je z 235 metri najvišji del mesta. Od tam se odpre čudovita panorama na Pešto in mostove, ki jo povezujejo z Budimom.

Hodimo in slikam.

Dolgo hodimo, stopnic ne zmanjka in terase se kar vrstijo. Ribiška trdnjava, je eden najbolj znanih zgodovinskih spomenikov v Budimpešti, ki stoji v bližini Budimskega gradu. Ponuja edinstveno panoramo Budimpešte z razglednih teras.

Razgledi so lepi, kljub zameglejni pokrajini. Lepo se vidi mogočna reka Donava in verižni most. Vse je kot na dlani. Stojim, se malo premaknem naprej in fotkam in se premikam.

Vsak občuduje in hodi po svoje. Fotke se kar vrstijo, povsod je kaj zanimivega, lepega. Še kar se vzpenjamo.

Lepi so razgledi in megla me ne moti. Vodička nam razlaga, teras je veliko.

Vračamo se na avtobus.

Podamo se še do Budima- Bude, grajski grič je zanimiv. Matijeva cerkev je čudovita, visoki stolpiči in obarvani strešniki. Le malo stran je gradbišče, vse obnavljajo in bo čudovito, ko bo obnova končana.

Sandorjeva palača, kjer se nahaja predsedniška palača. Straža se ravno menja, zanimivo... Sándorjeva palača, je palača v Budimpešti, Madžarska. Stoji poleg kompleksa Budimskega gradu v starodavnem grajskem okrožju, od leta 2003 je uradno prebivališče in delovni prostor predsednika Madžarske.

Vračamo se čez verižni most. Opazujemo restavracije na vodi, zasidrane ob obali reke Donave.

Vodička nas vodi po ulici Vaci, ki je najslavnejša nakupovalna ulica v Budimpešti. Ob njej je veliko trgovin, v katerih prodajajo oblačila in obutev priznanih svetovnih blagovnih znamk. Ne manjka niti trgovin s spominki in nekaj dragih restavracij. Hodimo čez glavno tržnico, hiške z različnim blagom se vrstijo. Tudi hrana se najde. Vse se vrti okrog paprike, golaž in paprikaš se voha že od daleč. Cvrtje na več načinov in ogromne šamrole, ki jo pripravijo z okusom po želji kupca.

Trgovinice so okrašene in največ obiskovalcev je pred katedralo sv. Štefana. Tam je tudi najbolj rasvetljeno. Brez reklam ne gre. Sprehodimo se tudi po madžarskih Elizejskih poljanah, širokih ulicah namenjenih za sprehode. Svetleči okraski visijo nad glavami.

Taksi služba še čaka..

Še kakšno rasvetlejno smeričico slikam. V bližini vrtiljaka se dobimo za odhod. Mrzlo je in prostega časa je preveč. Po ulicah špancirati, če jih ne poznaš ni ravno prijetno. Držiš se okolice, ki ti je vsaj malo poznana. Gostišča so polna in me že pošteno zebe.

Vračamo se počasi do katedrale. Uboga ženska leži na pločniku, potem pa jo srečamo, ko kar dobro hodi s palico..

Povsod je polno ljudi, se težko drenjaš skozi množico. Katedrala je najlepša. Temneje postaja in na pročelju cerkve se vrtijo slike letnih časov.

Ob določeni uri nas je večina že zbranih in čakamo zamudnike. Končno odhod in topel avtobus, pašee. Pogled skozi okna na verižni most je čudovit in vlak tudi.

Pa smo v Bratislavi. Dobimo ključe, večerje ni in odidemo po sobah. Lep hotel.. in nasvidenje jutri..

Življenje ni ne pravično in ne krivično. Življenje je le polno lekcij, za katere nikoli ne vemo, kdaj pridejo in kdaj smo na vrsti mi./ avtor neznan/