četrtek, 19. junij 2025
Nockberge in Bad Kleinkirchheim
Nockberge in Bad Kleinkirchheim je naš izlet...
Spet se grem potepat z DU Jav. Kor. Bela, naš predsednik Marjan je organiziral krasen izlet.
Avtobus nas pobira na vseh postajah. Potem se zapeljemo skozi karavanški predor mimo Spittala.
Brez kofetka na poti ne gre.
V vasi Innerkrems se začnemo vzpenjati proti narodnemu parku Nocberge.
Skozi okno opazujem pokrajino. Še svizce vidim pa smo prehitro mimo.
Nockberge je najzahodnejše in najvišje gorovje v Krških Alpah in se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske.
Zanj so značilni številni obli in travnati vrhovi.
Še ena posebnost se nahaja v Nockbergih.
Najobsežnejši smrekov gozd in na višjih legah gozd cemprinov, posebne vrste belega bora.
Skozi park vodi skoraj 35 km dolga visokogorska
planinska pot Nockalm. Je polno zelenja in težko je ujeti ovinke v objektiv.
Ustavimo se na najvišji točki gorske ceste.
Najvišja točka je na Eisentalhöhe, na nadmorski višini 2042 m.
Piha močan veter, mraz je in povrhu še rahlo dežuje.
Pavel nam razlaga kje smo že hodili, alpska velesa cveti.
Ima veliko poslušalcev.
Vse v okolici je povezano s svisci.
Nadaljujemo z vožnjo in naš naslednji postanek je Silva Magica.
Silva Magica leži na drugi strani tamkajšnjega prelaza. Velja za energijsko točko in je domovanje bajeslovnih bitij in duhov narave.
In ohranimo jo!
Prijetna koča, klopce okoli nje in čaroben gozd, ki me začara s svojo lepoto.
Simboli izvirajo iz starodavnih mehiških in ameriških staroselcev.
Sprehajam se skozi gozd in opazujem simbole in poslušam škrate.
Dober začetek za razmišljanje o naravi. Pogovarjajte se z njo, rekami, jezeri, vetrovi kot s sorodniki.
Nam svetuje Joh Lame, Deer, zdravilec indijancev.
Stari Faun, drevesno bitje z vilinci v dežju.
Praprotnice imajo posebno moč. Če se znajde zrno v čevlju postaneš neviden.
Kamen v obliki gobe, na katerem sedi vodni duh, ki tako lepo igra na svoje gosli,
da jokaš ob poslušanju lepe melodije, toda deluje le ponoči. / iz knjige Astrid Lingren/.
Vodna in drevesna bitja Maje Paucual.
Varuh gozda. Človek božji pozabil si na nas, stik z nami poteka po skriti čustveni ravni.
Spošljiva naklonjenost naravi ti bo pomagala vzpostaviti stik z nami.
Škratje živijo v skupinah so nesebični in družabni, še Zdenko sprejmejo medse.
Gozd je poln oči, ki zvedavo gledajo okoli in pripovedujejo. Tudi ti si glasba, imaš svoj lasten zven, igraj svojo pesem,
drugače bo na svetu vse tiho. Dotakni se me, pa si ne upam spoštujem gozdna bitja.
Kresnice, nežne vile lebdijo v zraku. Kmalu bo njihov čas.
Genialne sile zemlje se vrtijo v krogih. Le demoni hodijo naravnost.
Silva Magica nas vabi; dobrodošli v našem čarobnem gozdu, svetu našim očem skritih nevidnih vodnih bitij
vilincev, škratov, vil in velikanov.
Ogledujemo si različne kamnine.
S pesmijo na ustnicah je dan takoj veliko lepši.In ne bojimo se velikanov, ki puščajo ogromne sledi.
V gori sem in tu je moje srce, prepeva gorska vila Alpia. Vsak, ki prepeva z njo se nauči peti.
Pod vtisom gozdnih bitij postanemo sproščeni in uživamo.
Zapustimo čarobni kraj in se spuščamo po ovinkasti gorski cesti.
Še ovinek mi je uspelo posneti.
Ustavimo se za zelo kratek čas pri čudovitem umetnem jezeru Windebensee.
Vodič nas hitro vodi okoli njega. Polno je cvetočega rododendroma in drugih rožic.
Jih komaj utegnem fotkati.
Zanimivo vezan plot je ob poti in polno rdečega cvetja, lepo je.
Tudi kravce uživajo in mi že odhajamo.
Malo se vozimo potem se ustavimo v smučarskem centru Turracher Höhe,
ki leži ob jezeru Silber See med Koroško in Štajersko.
Družba se malo sprehodi in ustavimo se pri hotelu Alpin Peaks, na terasi. Prijazna Lea s Tržica nas hitro postreže.
Z Marjano greva še malo ob jezeru.
Peljemo se naprej, naslednji postanek je v Bad Kleinkirchheim. Slovito smučarsko- zdraviliško središče.
Kraj je znan tudi po zmagovitem smuku Franza Kramerja, na olimpijadi leta 1976.
Vodič nas vodi proti majhni cerkvici, Phare Bad - Verski hram. V cerkvi nekaj razlaga pa ne vem kaj.
Poslikam oltar in kor stare cerkvice in prižgem svečko.
Potem smo prosti. Sprehodimo se malo naokoli. Žeja nas muči in vsedemo se v prijeten lokal.
Bliža se čas odhoda avtobusa in pohitimo, da ne zamudimo kakšno minuto. Krasen muc se sprehaja zunaj,
Lep turistični kraj.
Vsega zanimivega in lepega je enkrat konec in odpeljemo se proti domu. Naložila sem veliko slik, tudi za tiste, ki ne morejo z nami.
Lepo je bilo!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar