Blejska koča na planini Lipanca

Planina Lipanca v zimski lepoti...

Zima v gorah ima poseben čar. Koraki v snegu nam pričarajo prijeten občutek. Pokrajina je čudovita, na prisojnih pobočjih se odkriva resa in kakšna kurica sramežljivo kuka iz mrzle zemlje.

Ne jemlji življenja preveč resno,

včasih se ustavi, poglej okoli sebe

in uživaj v trenutku.

Vsaka sekunda šteje, vsak dih je pomemben.

/ Emmanuel Apetsi/

Pohodniki DU Jav. Kor. Bela gremo odkrivat belo lepoto in obujat spomine na zimske dni. Zberemo se pri Koniču

in se peljemo do ceste proti Šport hotelu. Tam parkiramo.

Potem še malo po cesti in desno čez planino Zajavornik.

Mala vasica pastirskih stanov je kmalu na ogled. Včasih so v gornjem delu živeli pastirji, spodaj pa je bila živina. Sedaj so obstoječi stani večinoma predelani v počitniške hiške, nekaj pa se jih je že sesulo.

V daljavi se bleščijo beli vrhovi in naša pot vodi mimo hišk. Vse od Viševnika do Debele peči nas vabijo gore.

Prečimo cesto in se po gozdni potki vzpenjamo proti planini Lipanca.

Krasen dan imamo. Sonce nam vso pot dela družbo in sence rišejo čudovite risbe. Pot se ves čas polagoma vzpenja in postaja nam vroče. Oblačila kmalu romajo v nahrbtnik.

Kaj sladkega je treba pojesti, cuker pada.

Družba je razpršena, vsak ubira svoj korak.

Nevenka dela kontrolo,

tudi po snegu je lepo,

Tatjana pa skrbi, da so vsi pred njo. Eden je vedno zadnji.

Na cesti smo, ni več daleč do Blejske koče.

Snega je še veliko in zadnji ovinek je ves pod snegom. Le pobočja kažejo gola rebra porasla s pomladansko reso.

Še malo in koče se že vidijo.

Sama se povzpnem na hribček. S planine se odpira krasen razgled na okoliške vrhove.

Na vse konce vodijo poti. In gorski zrak je nepreceljiv, ni naprodaj. Potruditi se moraš do njega in uživati v čudoviti naravi. Vsak trenutek postane drobcen biser na ogrlici naših spominov.

Posedemo se okoli miz in na vrsti je malica in počitek. Vsak naroči kar mu paše in naš Vojko je hiter. Streže nam in tudi denar pobere. Pomoč Janezu, oskrbniku koče prav pride.

Povzpnem se malo višje in fotke so zanimive med okopi snega. Lepa je koča na Lipanci.

Počasi se odpravimo.

Še skupinska in že ubiramo korake nazaj proti dolini.

Sneg se je omehčal in korak mora biti pazljiv, drsi.

Nekaj resnega bo in

Simona je vsa vesela.

Dolina, bližamo se.

Težak je boj za malo sonca.

Mi imamo se fajn....

Prečkamo cesto in zopet skozi gmajno. Kurice so čisto sveže, nekje so šele mali popki, ki sramežljivo kukajo v pomlad. Na planini Zajavornik si gremo ogledat pastirski stan.

Noge so utrujene in hitro zasedemo klopci, ki sta nam jih pripravila domačina, Milan in Marjana. Naš vodja Pavel je ostal na planini in si ogledal stare stane.

Še nekaj malega za okrepčanje, avtomobili so še daleč in druženje je prav prijetno. Zadovoljni z današnjih pohodom dvignemo riti in počasi obiramo korake po zadnjem delu do ceste.