četrtek, 23. januar 2025
Na Brezje jaslice gledat
Na Brezje na kofetek in jaslice gledat....
Vsak človek ima svojo pot. In vsaka pot ima svoj pomen. Zato si moramo na svojih poteh vzeti čas, se ustaviti in pogledati, v katero smer nas peljejo.
Tudi naše življenje je le kratko potovanje proti zadnjemu jutru.
Pogrešam potepanja in čakam toplejše čase. Zmeniva se z Blanko, da se dobiva v Radovljici.
Potem pa jo peš ubereva proti Brezjam. Prijetno potepanje, ubirava stranske poti. Krasni so razgledi na gore; Karavanke, pa Dobrča in proti Krvavcu. Znamenje je ob poti.
V Podvinu nekaj gradijo. Mimo lepe stare hiške naju vodi pot.
Na ogled se postavi Kriška gora, Tolsti vrh pa Storžič. Že dolgo me ni bilo tam. Sva že na Črnivcu.
Zvonik cerkve Marije Pomagaj na Brezjah se že vidi. Še malo in bova tam, tudi zvončka se oglašata.
Velika je cerkev Marije Pomagaj in poleg je kip - papeža Janeza Pavla.
Romarji iz vseh koncev se zbirajo tukaj. Slovensko Marijino narodno svetišče je to. Lepe so cerkve stare in novejše, rada jih gledam.
Najprej si ogledava jaslice v cerkvi, lepe so.
Potem si ogledava še zunanje.
Prižgeva še svečki in odideva na kofetek. Potem jo po isti poti ubirava nazaj.
Srečava žlahto, zbiratelja starih avtov. Z veseljem jih pokaže.
Malo poklepetamo in nadaljujeva proti Radovljici. Zopet občudujeva gore, krasne so..
Lepe so mi hiše in portali vrat. Cerkev se že vidi. Naravni pomol na katerem stoji stara Radovljica, zaključuje župnijska cerkev sv. Petra. Pred njo je čudovit trg z razstavo o razvoju mesta Radovljica.
Tja greva skozi podhod in prideva v staro mestno jedro.
Le še malo in sva pri cerkvi. Tudi tu si ogledava jaslice zunaj in v cerkvi sv. Petra.
Take ovčice smo imeli tudi mi, ko smo bili otroci. Lepo se je spominjati otroških dni in mame, ki smo jo spravljali ob živce.
Še skozi park greva. Blankin avtobus kmalu pripelje in moj tudi. Šolarjem dam prednost, jih je za cel avtobus.
Počasi se prazni in kmalu sem doma.
Uživali sva na poti in prehodili sva 13.00 km. Tudi to šteje.
Tudi v Gorjah v cerkvi sv. Jurija fotografiram jaslice, so nekaj posebnega.
Lepe so in najino potepanje tudi. Življenje je vedno zanimivo, neprevidljivo.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar