Od doma do doma - Po Rudni poti

 Od doma do doma - Del poti  po oznakah Juliana  trail... 

Življenje, veliko, visoko, večno,

kličem ti: Dober dan!

In ti ponujam roko za srečno

skupno vandranje kdovekam...

Mrzlo jutro je zunaj, ko se odpravimo me tri od doma. Po Stari Rudni poti gremo. Mimo cerkve sv. Lenarta pa mimo Janezkove prve šole.

 In nadaljujemo do konca ozke ulice, Murove. Lepo se vidi Špica na Mežakli,

in Kisovec na koncu grebena.

 Lepi stari ganki

in dekoracija na oknu.

Pri zadnji hiši se začne Rudna  pot. 

Še malo telovadbe

 in smo pri obeh kapelicah sv. Barbare.

 Pri večji kapeli se lepo vidijo glajžni na kamenju. Lahko si zamislim kako težaško delo je bila vleka majhnega vozička po tej strmi poti. 

Korenine kot velikanova noga obuta v zeleno mahovje.

Pri hišah prečimo cesto in naša stezica se nadaljuje zopet skozi gozd.

 Vedno ožja postaja, listje šumi pod nogami in zvončka se oglašata. Vzdušje je pravo. Marjana in Blanka  žvrgolita namesto ptičkov, ki jih ni slišati.  Pisano listje je že odpadlo in gozd se počasi odpravlja k zimskemu počitku. Pa smo pri gozdni cesti.

V srcu, če je ta pravo,

je zmeraj prostora

za tisoč imenitnih stvari,

ki jih ljubiti mora

vse kar živi.

 Še nekaj metrov in pred nami je cesta, ki jo pripravljajo za asfaltiranje. Odprejo se razgledi na pobeljene vrhove.  Hruščanski vrh in sedlo Rožca v ozadju.

Plavški Rovt,

tudi tu je knjižnica - vzemi in prinesi.

Pri transformatorju skrenemo levo. Spustimo se po ozki cesti in kmalu smo pr Grmič.

 

Osličkov, ki sem jih naslikala ni videti.

 Pri mostu je že  senca in veter piha. Golica približana, koča  je pod Krvavko.

 Naša pot vodi čez most in levo. Rudna pot pa se nadaljuje naravnost po kolovozu. Še mimo zadnje hiše in pot se spušča. 

Španov vrh in žičnica

in zajček na nebu.

Velikokrat sva se tukaj sprehajali z mojo Iro. Kmalu smo pri travniku in spustimo se na spodnjo pot.

 Mimo Mlinske Peči  in čez  mostiček.

Čudoviti smreki, ena kot bi imela krila, druga polna storžev.

 Kmalu smo pri hišah v Plavškem Rovtu.

Oblački so zanimivi, vedno mi privabijo nasmeh, kužek.

Sence in sonce nad Plavškim Rovtom.

  Sestopamo po cesti. Ob klepetu pot hitro mine. 

Na ovinku se odpre krasen razgled na Jesenice, vse do začetka grebena Brezniških Peči in za grebenom Dobrča.. Sava  se blešči kakor jezero, čudovito. Daleč se vidi.

 Kmalu smo pri mostičku. Knjižnica na avtobusni postaji še deluje. Spodaj se že vidijo stolpnice in kmalu smo doma.

 Po GPS smo prehodile 9.30 km in naredile 375/379 višincev in spusta.

Lepa krožna pot, sprehod za mlade in manj mlade in tudi kosmate bučke. Lepo je bilo!

Vsak dan se znova začenja svet.

Tako se knjiga sestavlja.

Tako življenje proslavlja

svoj sad in cvet.

/Tone Pavček/

Razgledna točka Široko, Banjška planota

 Lom je moj dom, razgledna točka Široko...

Nad sotočjem rek Soče in Idrijce se proti jugu vzpenja Banjška planota. Na njenem najbolj severozahodnem delu je suha dolina, na pobočju katere so posejane manjše in večje skupine hiš, ki tvorijo vasici Kanalski in Tolminski Lom, čez greben, že nad suho Čepovansko dolino, jima dela družbo še manjša Grudnica. / splet/.

Čarobnost življenja je v tem trenutku,

ostalo  so le spomini

ali pričakovanja.

/ A.N./

Že dolgo čakam na primerni trenutek. Pride dan, ko se odločim za to potepanje.  Okoli pol devete bi moral odpeljati vlak z Jesenic proti Primorski. Do Boh. Bistrice ga nadomešča avtobus. Na Bledu se mi pridruži še Marjana. Skozi okno ujamem še otoček in že brzimo mimo. 

Na Mostu na Soči izstopiva in se po trasi na telefonu in opisu poti podava na pot. 

Malo zmešnjave že na začetku, ko jo ubereva kar čez tire. Hitro sva pri  pri tekoči vodi in oznaka naju usmerja navzgor po dokaj široki cesti. 

 Pot ni zahtevna, vendar  kar strma. Na zelo strmih odsekih je betonirana, drugače pa je makadam.

 Oznak  ob poti je dovolj. Mimo prve hiše že kmalu na začetku in potem dolgo nič.

 Uživam v pisanem listju, ki ga  barva sonček skozi veje. 

  Pri klopci Kloh se malo ustaviva in uživava v razgledih.

 Blizu zaselka Klohe sva in kmalu vidiva nekaj hiš. Pri zadnji hiši vodi potka mimo vogala levo.

 Soča se že vidi in hribov je vedno več na ogled. Travnati del kmalu zamenja pot ob bukovju.

 Pa sva pri oznakah.

 Ostro desno je ožji kolovoz po opisu. Po sredini pobočja pa  stezica in smerokaz je obrnjen ravno v to smer. In  greva v strmino pobočja.  Na vrhu se steza priključi kolovozu. Prav sva sklepali, le bolj strmo je bilo.

 Nadaljujeva čez krasen travnik. Na levi so bale sena, na desni   malo višje pa znamenje. V to smer greva. Zanimivo znamenje, slamnat Jezus je pritrjen na križu. Lepo narejeno. Poleg znamenja pa klopce in miza za uživanje v razgledih in počitek.

Postoj popotnik,

umiri se, spočij se,

uživaj in modro reši

svoje križe in težave..

 Piše  na ploščici pritrjeni na mizo.

Kratek počitek, potem nadaljujeva po kolovozu naprej. Pred nama  je nekaj hiš in kažipot za lepe krožne ture, Široko. Tudi Kmečki turizem imajo.

 Krasne krožne ture, še veliko za ogledat.

 Nama bo zadostoval le še vzpon na razgledni vrh. Ko bo dan daljši pa se zopet vrneva in nadaljujeva po drugih poteh.  Mimo hotela Muuu, ga ni za spregledat, in hleva ter  hiše se povzpneva na greben. 

 Lepo narejena klopca v okviru dveh labodov in napis- Lom je moj dom-. Poleg je še daljnogled in velika info tabla.  Žal mi sonce tako nagaja, da ne morem posneti imena vrhov. Marjani je bolje uspelo le vidi se bolj slabo. Lakota naju muči, strmina je porabila vso energijo. Sediva na klopci, malicava in občudujeva gore in hribe. Razgledi so božanski, na vse strani.--

 - Kaninsko in Krnsko pogorje, del Tolminske kotline, greben Bohinjsko- Tolminskih gora, Cerkljansko hribovje in Šentviško planoto / hribi/

Čudovito je, le malo vrhov mi je poznanih, razgledi pa so enkratni. Uživanje bi lahko še trajalo, le na zamudo vlaka ne smeva računati. Do zadnjega  vlaka pa je predolgo čakanje. In prehitro bo tema za nadaljevanje krožne poti.  

Restavracija čaka goste.

Sestopava po poti vzpona, je najbolj sigurna glede časa.

 Še obarvano s soncem,

vendar so sence že globoko.

Srečava  domačinko iz  Klohe. Kratek klepet in že odidemo vsak v svojo smer. Betonirani deli ceste so včasih  malo drseči in najin korak je previden.

 Kljub temu se dosti hitro spuščava proti dolini. Spodaj se že vidijo hiše. Mimo vode in spet naju zvabi jutranja pot. Po opisu vodi skozi tunel in po cesti do žel. postaje.  Običajno se pripeljejo do zaselka Široko z avtomobili in potem delajo krožne poti.

  Po GPS sva prehodili 10.80 km in naredili 621/687 višencev in spustov.

 "Pet km strmine in pet km sestopa," se hecam. Je kar dobra tura.  Še del zgodovine slikam

 in vlak pripelje na četrti tir.

 Uspelo nama je in veseli sva in lepo je bilo.

Življenje je veliko slikarsko platno;

Obarvaj ga z vsemi barvami, 

ki jih premoreš.

/Danny Kaye/

Opis poti- Most na Soči - Široko