Kamniti lovec

Višarje in Kamniti lovec, bo najina pot.

Pozdravljam sončna te ravan,

ki pred menoj si razprostrta!

Ti lepa si kot sen krasan,

podoba rajskega si vrta.

Peljeva se z Blanko skozi Gozd Martuljek in Kranjsko Goro. Martuljške gore so čudovite. Proti Ratečam opazujeva slano, ali močno roso po travi.. Nad Zelenci se dvigajo jutranje meglice, kakor gozdne vile preko trat. Hitro sva v Trbižu, pozna se, da ni več take gneče na cestah..

Prezgodaj sva in še malo počakava v avtu, zunaj je mrzlo.

Končno odprejo vrata in kupiva vozovnici. Potem se zvrstijo najprej zaposleni in nato se odpre tudi nam, "turistom."Se nas je nabralo kar veliko.Tisti z nahrbtniki, bodo ubirali najino pot. Večina pa bo obiskala le Višarje. Lep je pogled iz kabinske žičnice v dolino. Včasih se malo ustavi, potrese in potem nadaljuje proti vrhu. Pa sva, Višarje so pred nama. Novo srce je le malo stran in lep pogled na gorsko vasico.

Zahodni Julijci se že blestijo v svoji lepoti. Viš in Montaž sta glavna, v družbi velikih.

Veliki Nabojs se stiska spodaj.

Vzpenjava se po stopnicah, pod obzidjem cerkve Višarske Matere Božje.

Vrata so odprta in prazna je. Hitro naredim nekaj fotk.

Potem pa mimo trgovin, nadaljujeva proti koncu vasi.

Najina gora se že dobro vidi, v sklopu vrhov nad Krnico v Klobuku.

Spustiva se po cesti proti Višarski planini.

Pa sva, na desno je odcep za Kamnitega lovca.

Malo strmine in lepa stezica in zopet strmina. Se ponavlja, luštna pot. In zvonček veselo cinglja.

V Krnici postane pot gruščasta, kamnita.

Vrhovi so vedno bližje. Na Beraškem križu so obiskovalci.
Tudi na Kamnitem lovcu je živahno.

Prehitevajo naju in prihajajo novi. Na vrhu bo komaj prostora za vse, če se bodo dolgo zadrževali na gori. Varovala, dva se vzpenjata pred nama.

Potem se začne najin vzpon. Hodim spredaj in opazujem Blanko zadaj.

Dobro ji gre, le preveč jih spušča naprej.

Veliko je obiska.

Kamniti lovec, na vrhu sva, 2071 metrov visoka gora.

Srce je kot morje globoko,

ki večkrat se vzburja mu val

ki polno peščin je plitvenih,

prepolno pretečih je skal.

Lep dan je privabil številne obiskovalce. Hitro naredim nekaj fotk, dokler je še kaj prostora.

Viš, Montaž, Veliki Nabojs, Krniška glavica, dolina Zajzera in številni drugi vrhovi.

/Imena vrhov so v italijanščini, če komu pomagajo, meni žal ne/.

Pomalicava, še Mangart in Jalovec poslikam in Višarje.

Lepi so razgledi na gore, ki obujajo spomine..

Ogovori me prijazen pohodnik, ki naju opazuje. Presenečenje, moj blog bere in na forumu Hribi. net objavlja.

Lepo je spoznati ljudi tudi v živo. Francelj in Mojca praznujeta, SREČNO, tudi naprej.
Malo poklepetamo, naredimo nekaj skupnih fotografij.

Potem se z Blanko odpraviva navzdol.

Nekje na sredini sestopa me nekdo opazuje, jaz gledam njega in nisem sigurna, je ali ni.?..

Daljši lasje se bleščijo v soncu, čepica na glavi, velik fotoaparat. Pa spregovori, je, Janez Medvešek je. To pa je srečanje za objem. Malo poklepetava, žena ga čaka spodaj. Hitro odbrzi z dolgimi koraki navzgor.

Sestop po skalah je za nama, spodaj sva.

Malo poklepetamo z Eli, potem pa z Blanko nadaljujeva proti Višarjem.

Krnica v Klobuku je za nama in kmalu sva na gozdni poti. Na Kamnitem lovcu je veliko obiskovalcev.

Škrat in kuža sredi skalovja, pazita na mimoidoče.

Hitro mineva pot, veliko jih srečava, ki hitijo na Kamnitega lovca.

Nad planino je čudovit razgled na Mangart in Jalovec.

Na Višarski planini greva po desni, na zgornjo pot.

Potem nadaljujeva še do Beraškega Kugla. Tudi tam je polno obiskovalcev.

Gore so že v medli svetlobi, ni dobra za fotografiranje.

Še pogled na Montaž.

S te strani je meni vasica najlepša. V ospredju cerkvica in za njo hiške z ozko ulico.

Spustiva se navzdol in še malo pogledava v cerkev.

Maše so že končane in ni veliko ljudi. Potem pa do postaje kabinske žičnice. Polno novih obiskovalcev je ravno prispelo na Višarje. Še pogled na vasico in odpeljeva se proti Žabnici.