Prva dama, druga najvišja gora pri nas....
Kraljuje nad gorami med Veliko Pišnico in Vrati. Še posebej mikaven je pogled nanjo, ko se sonce poslavlja in zažarijo njene skale v škrlatni barvi.Vsled tega tudi takšno ime, berem v vodniku.
Pričnemo na jasi pri Šlajmarjevem domu v Vratih. Z Marjano imava krasnega vodiča -
Miha, ki pot dobro pozna in prav tako vse gore naokoli.
Prvi kratek postanek naredimo na počivališču in opazujemo v dolini Aljažev dom. Potka je pestra in treba je vso pot gledati pod noge. Ustavimo se tudi pri starem macesnu, prav poseben je.
Kmalu hodimo čez travnata pobočja pod Stenarjem, ki postaja vedno bolj mogočen.
Opazujem zlato obarvano nebo v daljavi.
Stenarska vratica, Križ, Bovški Gamsovec, Češke plate nama razlaga Miha. Dolkova špica se šopiri pred nami in pri bivaku Na rušju (1980) nas dohiti Tomaž, z nočnega šihta.
To bo eno medgeneracijsko potepanje po gorah, mi gre na smeh. Triglav, Cmir, Begunjski vrh, Rž, Rjavina še Triglavski dom na Kredarici, vse se lepo vidi.
Žal se kmalu pričnejo zagrinjati okoli Očaka sive megle, ki počasi zakrivajo čudovito predstavo za nami. Nadaljujemo po razgledni stezi okoli Dolkove špice in kmalu nam Miha kaže Rokave, Žandarje, ki štrlijo proti nebu in za njimi Oltar. "Težko je preplezati te špice moraš imeti dobrega poznavalca prehodov, če ne se zelo hitro znajdeš v sedmici in potem si v riti." poslušam razlago. Lahko se zamislim kakšen je potem občutek ko veš, da te ob najmanjši napaki spodaj
čaka gospa Matilda...
S spoštovanjem do vseh gora vzpon na Škrlatico ni tako enostaven, pa je potka še delno varovana. Občudujem rdeče, belo cvetje- triglavske rože cvetijo povsod v razpokah, travi kjer je le malo možnosti za življenje. Všeč mi je Kotel in vrhovi nad njim, zelo je lepo...
Vzpnemo se čez melišče proti skalam Škrlatice.
Nadenem si pas in čelado pa je varoval zelo malo. Čaka nas 350 metrov plezanja, skozi ozke prehode je jeklenica in posamezne stope.
Zanimiv je prehod čez trebušasto skalo in pogled navzdol.
Miha nam razlaga kje se pride na kakšno goro in kakšna je težavnost. Varoval že dolgo ni več, ko lezeva s Tomažem zadaj po skalah in čakava kdaj se bo prikazal križ na vrhu Škrlatice.
Dvajset minut po opisu je že večkrat mimo se hecava.
Pa se pokaže težko pričakovani vrh..
Veliko obiskovalcev uživa na kraljici-Škrlatici, (2740) naši drugi najvišji gori.
Oblački se podijo po gorah okoli Špika, Male in Velike Ponce. Drugačen je pogled z vrha
vse je nekam spodaj, pod nami.
Opazujem cesto čez Vršič in gore, ki jim vrhove zakrivajo meglice. Povsod viden je Dobrač nad Ziljsko dolino.
Le Triglav in vrhovi okoli njega so zakriti v sivino. Pomalicamo, naredimo nekaj fotk in se odpravimo nazaj.
Rdeča škrbina, Rogljica, Rakova špica razlaga Miha.
Počasi se spuščam po skalah, ob pomoči Miha in Tomaža vedno najdem prave stope.
" Za varnost bi lahko bi bila kakšna jeklenica več saj je dvojka" poslušam komentarje.
Pred meliščem si malo oddahnemo potem pa se spustimo po grušču navzdol.
Veliko kamenčkov zaide v moje čevlje ampak šlo je hitreje.
Še prečna stezica in kmalu zagledam bivak.
Sestop v dolino je veliko hitrejši čeprav so noge že malo utrujene.
Lepo se je potepati z mladimi, krasna družba, medsebojna zafrkancija in smeh te ponese daleč nazaj. Sploh ne opaziš kako hitro mine čas. Hvala Miha in Tomaž za super vodenje in razlago o čudovitih vršacih okoli nas, potkah, ki vas plezalce popeljejo na te vrhove, ki jih mnogi lahko občudujemo le iz doline.
Škrlatica v prijetni družbi, nepozabno doživetje, hvala vsem!
Še misel Toneta Svetine -
Premagati strah pred neznanim
je pogoj za obstanek...
Čestitke !
OdgovoriIzbrišiPred kratkim Triglav, sedaj še Škrlatica ; nad dolino Vrat kot kralj in kraljica !
Srečno !
Hvala Bojan, vesela sem, da sem bila na vrhu dveh najvišjih...
IzbrišiČestitke Majda
OdgovoriIzbrišiHvala Iztok
IzbrišiGlobok poklon in čestitke za dva velika vzpona, lahko si ponosna nase, da vse to zmoreš .
OdgovoriIzbrišilep pozdrav