Kljubuj usodi, mož sam svoj bodi!
Karkoli naj se ti zgodi-
usode gospodar si ti.
Karkoli naj se ti zgodi-
usode gospodar si ti.
Obljuba dela dolg, peljem Blanko po romarski poti na sv. Višarje. Malo čez 6.00 uro sva v Žabnici, le dva avta sta parkirana.
Pot kmalu pokaže svojo strmino, ki se le redkokdaj malo sprosti. V višavah se vidi cerkvica.
Na postajah križevega pota so pentlje in šopki. Nekaj se je dogajalo na Višarjah.
Ob cesti cvetijo ivanjščice, vse belo je ob ob robu.
Malo od sedežnice nad cesto, zavijeva desno v gozd.
Vzpenjava se po gozdni potki, ki se večkrat približa cesti. Na Višarski planini si ogledava
Beraški križ, potem se umakneva nazaj v gozd.
Hodiva po zgornji poti za ograjo in občudujeva vrhove. Čudoviti so: krnica V Klobuku, Kamniti lovec, Viševa in Montaževa skupina, Veliki Nabojs, Krniška glavica, Poldašnja špica, Ojstrnik in še mnogo drugih.
Niso čisto jasni razgledi, vendar lepi za pogled. Nekaj vrhov je bilo v preteklosti za trenutek tudi mojih, ko sem z njih višav zrla v doline. Spomini so žalostni in veseli, ko se sprehajam v mislih po vrhovih.
Pa sva tu, kapelica in vasica, na Višarjah sva.
Živahno je, pa naju je prehitelo le nekaj pohodnikov.
Gondola vozi in nedelja je dokaj lepa. Povzpneva se najprej na Beračni kugel. Tam je pravi živžav, le daljnogled sameva.
Zanimiva ura je na zvoniku. Pogledam malo proti Florjanki, poiščem križ na Kamnitem lovcu.
Približam še ostale vrhove. Še Mangart in Jalovec sta v medli svetlobi na ogled.
Tudi dolgi greben Dobrača se vidi. Vrhovi so čisto blizu, pa vendar zame že oddaljeni.
Žabnica v dolini.
Narediva postanek za malico in počitek. Ljudje se zgrinjajo po peš poti, rdečelični, zadihani. In tudi taki v lepih čeveljcih in oblekah, s torbico na rami, ki so se pripeljali na vrh. Vsak po svoji poti je prišel na Višarje z določenimi nameni. Spustiva se med hiše, med vrati stojijo prodajalci in vabijo k nakupu.
V cerkvi Višarske Matere Božje je maša. Tiho vstopiva, da ne motiva obiskovalcev. Malo postojiva, potem pa nadaljujeva mimo trgovinic na drugi konec vasice.
Od tam so fotke najlepše.
Krnica V Klobuku in Kamniti lovec, lep sprehod je to, če se pripelješ do Višarij.
Iz zgornje postaje se zgrinjajo ljudje, veliko jih je. Končno slišim slovensko besedo. Vračava se po stopnicah in mimo trgovinic.
Posloviva se s pogledom na zasedene stole pred gostiščem.
Božajoče pozdravim Kamnitega lovca, ki stražari nad Višarji, vrhove na drugi strani in potko, ki se vije proti Ovčji vasi.
Sestopiva po cesti do Višarske planine in odcepa za Kamniti lovec.
Strma je betonska cesta, hodiva raje po travi.
Nato se umakneva nazaj v gozd in ubirava bližnjice proti dolini.
Veliko se jih vzpenja, tudi kosmate bučke so z njimi. Majhne in velike, spominjajo me nate, Ira moja. Pa le zvonček tiho cinglja tam zadaj.
Ustaviva se še pri Psnaku. Imajo dobro kavo z veliko smetane. Vse je polno, komaj najdeva prostor. Kava je dobra, le smetane je bore malo. Komaj za pomežik nad skodelico, med tednom pa .... Pa s takim užitkom sva čakali nanjo...
Po GPS sva prehodili 12.30 km, hodili s postanki 6.30 ure in naredili okoli 970 m višincev.
Želja je izpolnjena, lep izlet je za nama!
Si ti! Če res, če cel si mož,
i svoj i njej gospod ti boš.
Usode ni,
usoda svoja - to si ti!
/Simon Gregorčič- Kljubuj usodi/
Ni komentarjev:
Objavite komentar