Kresišče - Zimska idila nad Gozd Martuljkom

 Kresišče - Črni vrh...

 

Iz Srednjega vrha se peljemo proti koči Hladnik v upanju, da nas sneg ne ustavi. Tega je vedno več, ampak naš avto zmore tudi vzpenjajoče se klančke. Pred nami je že nekdo peljal,

avto je parkiran pri koči.

 

Snega je kar nekaj. Nadenemo si krplje za vsak primer in se zaženemo v strmino kolovoza. Sneg je puhast in hoja po njem je prijetna.  Skozi gozd je sneg napihan in korak se včasih kar globoko ugrezne. Na planini Grajščici si nataknem krplje. Moram jih malo "preluftat,"če jih že nosim.

 

 

 Planina je dolgo v senci, sneg je skorjast, vendar je  meni korak lažji kakor pogrezanje v sneg. 

 V daljavi se kažejo Julijci, grmički ob poti so zasuti s snegom. Prvi sneg, vse je tako romantično, praznično. Rjavi, obleteli macesni kot tihi stražarji bedijo nad dolino.

 

 

 Pogledam proti Kresišču in križu na njem, kmalu bom tam zgoraj. Pred strmino si snamem krplje, sneg je zopet prijetno puhast, steza pred menoj je že dobro uhojena. Ni vedno slabo, če si zadnji. Sneg se usiplje ko  lezem skozi veje polomljene smreke. 

 

 Sonček se igrivo pomika čez bele kupčke  ruševja.

 

 Naši so že na vrhu Kresišča (1839).

 

 Občudujem Kepo in panoramo Julijskih Alp, veliko vrhov je strnjenih v tej verigi.

 

 Lepi vrh., Trupej,  M. poldne nedavno obiskane gore.

 

 Pogled mi uhaja proti Mojstrovici, tako vabljivo blizu se mi zdi.

 

 Krasni razgledi so na vrhu, tudi po sosednji Koroški.

 

 Odpravimo se nazaj, sonce se je spustilo v dolino in dela čarobne sence v snegu.

 

 

 Lepo zimsko potepanje, ki ga je prekmalu konec.