Ledeno kraljestvo Pavla Skumavca in slap Peričnik.
Sijaj prazničnih lučk me pozdravi ko zapeljem proti mostičku. Za trenutek parkiram avto, to ne smem zamuditi. Vsa vas je praznično odeta.
Še Planinski muzej se blešči v drobnih lučkah.
Preveja me zadovoljstvo, da sem šla bolj zgodaj... Peljem proti zadnjim hišam.
Sneg, tako malo iz vasi pa je gozdna cesta vsa zasnežena. Ira že uživa na pomrznjenim cestišču. Po stezici skozi gozd naju vodi pot. Le rahlo se vzpenja, grmovje je zasneženo, pod koraki poledenelo, prava zima.
Nadenem si male dereze. Bližina Triglavske Bistrice daje ozračju mrzlino. V daljavi zažari Stenar v jutranjem soncu.
Še kratek vzpon in sva pri Koči pri Peričniku.
S ceste pogledam proti slapu, o ledenih kapnikih lahko le sanjam.
Raziskujeva stezice, ki vodijo navzgor. Pa sta še najbolj primerni uhojeni potki. Steze do slapa so suhe, polne listja. Hitro sva pod slapom. Na enem mostičku je led brez derez ne gre.
Slap Peričnik, voda prši naokoli in se izgublja v tolmunčku.
Vračava se po isti poti skozi gozd. Z ivjem okrašene vejice, sneg na smrekcah, šumenje vode,
lepo je...
Še nekam greva, pogledat Pavla in njegove ledene umetnije v soteski Mlačca.
Stojim pred hiško in opazujem ledene slapove po skalovju, ni tako kakor lani. Toplo vreme jim izniči ves trud, ponoči pomrzne podnevi pa vzame sonce. Pa je Pavel vztrajen in ne odneha, vedno znova pričenja vse od začetka.
Pogledam v pisarno prazna, le kje je?. Pa jih kmalu zaslišim, posipajo potko skozi špalir čudovitih ledenih skulptur. Vsaka zase je prava umetnija narejena iz tisočerih vodnih kapljic.
Pa ga najdem, nalaga pesek za posipanje. Kratek klepet stisk rok in že mu zvoni telefon. Zvečer imajo vajo, TV hiše pridejo snemat, vse je že razsvetljeno.. Veliko dela ima Pavel in njegovi prijatelji, da nam pričara lepe praznike. Lahko si ogledamo žive jaslice in uživamo ko se razlega božična pesem po večernem ledenem kraljestvu.
Srečno Pavel!
Pridni so tile Mojstrančani, da so kljub toplemu vremenu ustvarile tako ledeno pravljico! Lepo!
OdgovoriIzbrišiVztrajni, kar je razumljivo, saj se celo leto pripravljajo na to prestavitev...
OdgovoriIzbrišiTa pot do Peričnika pozimi je nekaj najlepšega , toliko ledenih kristalov ob potoku ne vidiš nikjer , Mlačca je pa zgodba pridnih in požrtvovalnih ljudi , pohvala jim .
OdgovoriIzbrišiSe strinjam Minka, pravi užitek se je tam sprehajat.
OdgovoriIzbrišiLepo je viditi take ledne umetnine zelo so delovni, da nas za praznike razveselijo.Vsem čestitke tebi Majda, pa lep pozdrav in hvala za vse poslane maile
OdgovoriIzbriši