Ko sončni žarki pobožajo gore....

     Krniška glavica  1889 metrov visok vrh... ...

 

V dolini Zajzere  je vedno lepo. Kapelica na koncu parkirišča in gore , ki so tako blizu. Vrhovi  Montaža in ostalih gora so obsijani z soncem. Le Viš in  Nabojs sta v senci. 

 

 Na nahrbtnikih imamo krplje, za vsak primer.  Pot  se kar strmo dviga, je pa prijetna in široko uhojena.  Pri koči Grego se vrhovi gora že bleščijo v soncu. Fotografiranje je oteženo. V daljavi se vidijo Višarje. Zimska soba je odprta, pa notranjost ni preveč vabljiva.

 V skrajnem primeru bi prav prišla.

 

Od koče naprej so le še  stopinje. Sneg je prekril tudi zamočvirjeno jezero. Nekdo je narisal  srce, verjetno  je prekipeval od veselja, tako kakor jaz. Sled korakov pred nami se  v serpentinah vzpenja skozi gozd.  Sončna svetloba riše krasne sence na snežno podlago.

 

 

  Skozi kotanjo, poraslo z macesni se teren malo položi. Ravno prav, da si malo oddahnem. Potem pa zopet strmo navzgor. Snega je vedno več, stopinje so globoke. 

 

 Kmalu se zgoraj pokaže bivak. Razgledi proti Višarjam,  Mangartu, Jalovcu in ostalim goram so čudoviti. Hodim naprej, ampak pogled mi vedno znova  uhaja nazaj. V jutranjem soncu je vse tako enkratno, prelepo. Pri povratku, čeprav po isti poti ni več te lepote, tistega sonca, ki naredi vse tako čarobno.

 

Bivak, narejen iz bunkerja je zaprt.  Še malo in smo na vrhu.

 

Čudovit razglednik je ta gora. Stojimo, se obračamo  in gledamo v  mogočne vrhove. Povsod naokoli same gore. Preplavlja me toplina sreče, da mi je dano, da uživam v teh božanskih razgledih. Že večkrat smo bili tu, pa me vedno znova očara. Naredimo si  počitek in uživamo. Vsak s svojimi občutki. Sonce pa nas prijetno greje.

 

Zjutraj hladno, sedaj pa sonce že močno mehča snežno odejo. Stopinje se še bolj pogrezajo v sneg.  Sestra kmalu uporabi krplje. Moje niso za strmino, pa jih nataknem malo pred jezerom. Kako lepo se hodi po ravnici, prekriti s snegom. Korak lahkotno drsi po snežni odeji. Malo pred kočo jih snamem.

 

 

Pot navzdol je še vedno prijetna, čeprav je sneg že bolj mehak.

 

Krniška glavica!

Pot, ki se strmo vzpenja, vendar lahko dostopen  izjemen razglednik.  

Še pridem!