Oltar Gorenjske, bo naš zadnji letošnji pohod...

Cerkev sv. Katarine na Homu...

Bliža se zaključek leta in zadnja dogajanja se vrstijo. Zberemo se pohodniki na parkirišču na Blejski Dobravi.

Krasni so jutranji pogledi na naše Karavanke. Stol in Golica sta z belimi pokrivali čudovita. Sonce boža pokrajino, lepo je..

Veliko se nas je zbralo, vseh starosti. Prevladuje mlajša generacija, ki je hitrih nog spredaj naše četice. Vsi pa pridemo dobre volje tja kamor smo namenjeni.

Pojdi naprej vedno naprej popotnik, tvoja gre pot včasih navzgor pa tudi navzdol, pojdi naprej vedno naprej za soncem, našel boš vse, kar si nekoč zaman iskal.

Hodimo po potki in pomahamo za brzečim vlakom.

Pri zadnji hiši nas čakajo stopnice, tja smo namenjeni. Potka je malo blatna, pa nič zato. Mimo starega tunela nas vodi in kmalu smo pri mostičku na slapom Šum. Vode je zelo malo.

Spredaj se že zaženejo v strmino, ko si ogledujem slap z vrha. Vidi se le pršenje in tolmun spodaj.

Potke so dobre urejene, TD Gorje je lepo skrbelo zanje. Poti so na vse strani urejene in čiste.

Hodimo mimo domovanja škratov. Poskrili so se v lične hiške ali pa so odšli v tople kraje.. Še malo učenja nič ne škodi in glasbilo je utihnilo do spomladi..

Mimo muzeja na prostem gremo, nazaj grede si ga bomo ogledali. Tina je naš šerpa, vedno za koga kaj prenaša. In vedno je pripravljen za pogovor.

Na cilju smo. Le še korak ali dva in pokaže se lepa cerkvica sv. Katarine na Homu.

Leži nad vasjo Zasip in je krasna razgledna točka na vse konce. "Oltar Gorenjske," jo je poimenoval naš največji pesnik France Prešeren.

Od tu je čudovit razgled na Bled in okolico, bližnjih Karavnak, Kamniško Savinjskih Alp. Preko Radovljice seže pogled vse do Ljubljanske kotline in Jelovice ob strani.

Saj to življenje vendar je lepo, če tudi včasih je zares težko, pozabi vse te črne dneve, pesem zapoj in lažje ti bo.

Nad Zasipom in okolico se vijejo čudovite meglice, ki kakor plesoče vile naredijo pokrajino še lepšo..In nam pričarajo še lepši dan v tem letu, ki se izteka..

Ines, največkrat udeležena pohodnica v tem letu. Blejski grad je prav čaroben in vedno nasmejana Andreja..

Najstarejša pohodnica Francka praznuje 87 let. Pa je še vedno hitra srnica, ki s prvimi pohodniki prispe do cilja..

"Na zdravje Francka, naj traja še dolgo," ji želimo od srca.

Sonce se je pridružilo našemu voščilu in pokukalo skozi drevje.. In malo naprej je čaroben gozd..

Bliža se čas odhoda.

Nekaj važnega je v zraku.. Le še skupinska nam manjka, hitro je urejeno.

Spustimo se navzdol. Drevje je že obuto v zelene škorenjce, čaka sneg in mrzlo zimo..

Še Šmarna gora se vidi in meglena Ljubljanska kotlina. Spotoma si ogledamo tudi muzej na prostem. Za hitro pomoč je poskrbljeno, gozdni škratje so vedno pripravljeni.

Naš vodja Vojko in največkrat udeležen pohodnik Roman in ostala družba, imamo se fajn.

Nekaj barvitega listja še ujamem v objektiv, je krasen dan.

Prvi so že spodaj, nekaj nas še opazuje mostiček in reko Radovno. Razmišljam kolikokrat sva prehodili to pot z mojo bučko. Sedaj pa le zvončka cingljata.

Lepa je reka Radovna, vode je malo in slap Šum ni vodnat.

Krasna družba in čudovita so naša potepanja. Za zaključek gremo še v DU Javornik Koroška Bela.. Hvala za poslane slike..

Počasi se vzpenjam in opazujem okoli sebe. Pa sem ga našla, droben popek kurice. Lepo je bilo..

Prilagam besedilo naše Simonce, ki skrbi, da vse teče kot je treba. Danes smo opravili še zadnji pohod v letošnjem letu. Kar 32 se nas je nabralo v čudovitem dnevu. Smo se pa podali samo iz Blejske Dobrave do Katarine, saj smo del dneva prihranili za druženje v našem domu na Javorniku. Tam se nam je pridružilo še 15 nekdanjih in sedanjih pohodnikov, ki iz različnih razlogov niso mogli z nami. Pavel nam je pripravil kolaž iz njegovih pohodov po tako rekoč evropskih gorovjih saj smo se potepali od Norveške do Črne gore. Nazadnje smo pristali še na skupnih pohodih po Sloveniji in spet prišli do zaključka, da je povsod lepo a doma je najlepše. Za vse, kar nam je letos lepega pokazal, bodisi v živo ali pa na predavanjih smo se mu zahvalili in mu dodali povsod vnovčljive bone. Nismo pa pozabili tudi na njegova dva pomočnika: Matija, ki nas že nekaj let vodi po skritih brezpotjih Pokljuke in Vojkota, ki je začasno nadomestil Pavelna. Vsi trije nam bodo sigurno pripravili še veliko nepozabnih sred. Marjan je nato poskrbel, da smo ne lačni ne žejni še malo poklepetali v nam vsem dragi družbi.

Tvoj bo korak vse bol lahak popotnik, ko boš spoznal da vsak moj dan ti nekaj bo dal, vzemi prav vse, kar daje ti živlenje, kar te teži vse kmalu bo zabrisal čas. / Lojze Slak - Popotnik/