Letovanje na Korčuli, luštno bo...

Letovanje na Korčuli in presenečenje....

Že tretje leto zapored se gremo potepat z DU Jav. Kor. Bela. Z mano gresta tudi brat Milan in svakinja Blanka.

Pot je dolga in odhod z Jesenic je zgoden.

Split, čakamo in iščemo tovornjak za našo prtljago. Lani nas je avtobus pripeljal do hotela. Letos pa se nam obeta dokaj pestro prekladanje kovčkov in presedanja na različna plovila.

Trajekt. Na vrhu smo in opazujem morje in hiše in ladjice vseh velikosti.

Hotele na vodi, jadrnice, ladjice vse brzi v različne smeri.

Gledam morsko cesto, ki jo dela naš trajekt. Lepo za pogledat. Malo se sprehodim in iščem motive.

Prispeli smo v Velo Luko. Hitro se presedemo na manjšo ladjo, ki nas pripelje do hotela na otoku Korčula. Vela Luka je največje mesto na otoku Korčuli, skrita v dolgem in ozkem zalivu, na koncu katerega se nahaja velika luka, po kateri je mestece dobilo ime. Vela Luka skrbno neguje tradicijo klape, dalmatinske narodne pesmi se slišijo povsod, tudi pri nas v hotelu.

Tam nas že čaka gospa in zaželi dobrodošlico.

Pohitimo na kosilo, peklensko vroče je v hodniku, čakamo da se odprejo vrata jedilnice. Pred jedilnico so na info tabli vsak dan napisana dogajanja in razvedrila. Za to poskrbi animator in vodič Iztok, od agencije Relax. Kasneje tudi Rok.

Vela Luka je naš prvi izlet. Vkrcamo se na ladjo in že smo v Veli Luki.

Začnemo pri 1500 metrov dolgem mozaiku z različnimi motivi.

Sledimo mu po pločnikih, ustavimo se pred hišo Oliverja Dragojeviča. Potem nadaljujemo do kleti Žabica. Ulice so ozke. Ponekod tlakovane s pokončnimi kamenji, da živini ni drselo.

Skozi ulice do kleti Žabica, tam je vse domače; olje, kreme, pijače več vrst. Gospodar nam zapoje še eno dalmatinsko, gospa pa hiti s prodajo.

Hodimo po mozaiku, mimo kipa in Iztok nam pokaže do kam je segalo morje 21.6 1978. leta. Takrat je zelo naraslo. Nadaljujemo mimo stare cerkvice sv. Vincenca iz 16. stoletja.

Ubiramo korake mimo suhih zidov, stara primorska pozidava. Tudi nekaj kamnitih hišk je ob poti do pokopališča.

Pokopališče sv. Roka. Slikam zadje počivališče Oliverja Dragojeviča in se spominjam njegove zadnje poti. Lepo so ga posmremili Velelučani. Še cerkvico slikam, z napisom " Mrtvima svojim, Velelučani." Pismo moja, reci svima Moj je zivot pusta stina Mira nima. Milju pasi ja san prosa Sad se pitan di san dosa Srice nima. Skalinada, skalinada Tu se penje, tu se pada To je sudba, to je nada Skalinada.

Vračamo se nazaj, obiščem še cerkev in Božji tempelj. Gremo mimo spomenika, mimo kavarnic in si privoščimo velik sladoled. Prvič vidim visečo kapro in celo cveti.

Na obali ujamem Jožico v objektiv in šarmantnega Dalmatinca, ki nas bo z ladjico odpeljal nazaj do hotela.

Za slovo mi sonček nasuje še drobnih biserčkov po morski gladini.

Za kopanje je Korčula super kraj. Za dobre plavalce je takoj ob hotelu lestev za skoke v morje. Je pa veliko morskih ježkov, ki obožujejo čisto vodo.

Za ribice bolj počasne sorte pa je le malo stran zalivček, očiščen ježkov. In podlaga je pesek, krasno za masažo stopal. V začetku so okoli nog plavale ribe, ob obali pa polno malih ribic. S prihodom otrok in njihovih vragolij v vodi, pa so odplavale drugam. Motiv na plaži in morski deklici v morju.

Zvečer se odpravimo na sprehod do zaliva, kjer je polno počitniških hiš. Nedelja je in zvečer je živa muzika. Klavdija, tudi vodička Relaxa hodi okoli mize in išče pevce. Štiri mladeniče je izbrala in eno dekle. Potem so morali peti po izbrani besedi, npr. čuk... Jim je kar dobro šlo. Nazadje pa sledi še skeč, kratka odigrana igrica. Poklicala je še dve mladenki, ker igra to zahteta. Pa se je začelo;

Na vogalu naše hiše, petelinček putko išče, ko jo najde jo nabriše in na ritko ji napiše- rad te imam..in tako naprej... Petelinček in putke so super odigrali svojo vlogo. Gledalci pa pokamo od smeha.

V torek 1. julija se odpeljemo z avtobusom v mesto Korčula. Veliko ladij je zasidranih ob obali. Po mestu nas vodi vodička Lučka, domačinka, doma iz Slovenije. Že 62 let živi v Splitu.

Ogledujemo si cerkve. Katedrala svetega Marka je eden najlepših spomenikov v starem mestnem jedru Korčule. Zgrajena je bila v 15. stoletju na mestu romanske cerkve iz 13. stoletja. Lepe so stare zgradbe. Še okrogel stolp se vidi, del obzidja, ki je varoval mesto Korčula.

Gledam in poslušam, levi na obzidju, benečaski slog..

Pavel in jaz in še nekaj drugih zlezemo v stolp. Stopnice so ozke, gladke ampak razgledi so enkratni.

Uživam ob pogledih na čudovito morje in ladjice, ki jih rahlo pozibava vetrič. Ta neskončnost pogledov v daljavo, ki ji ni videti konca. Uživajo galebi, ki preletavajo pristanišče. Ko hodim po stolpu se moj klobuk odloči da gre poiskat drugega potepina. Zaželel si je bolj nizkih sprehodov. Še v cerkev pogledam.

Čudovito drevo poslikam in odpeljemo se nazaj.

Spotoma se ustavimo še na digustaciji vina. O ne, ni nam dolgčas, imamo se lepo. Šest vrst vina je na voljo za pokušino. Potem sledi še nakup vina, kdor hoče.

Zjutraj imamo razgibavanje, je kar luštno..

Sledi naš večerni sprehod. Komarji Vele Luke so izbrali mene za svojo pojedino. Še v sobi me oblegajo.

Potem se kot običajno zadnjih tri dni vsedemo na teraso in poslušamo glasbo. Večina z našega avtobusa sedi lepo ob mizah, ki so postavljeni v vrsto. Pa pride Marjan, naš predsednik DU Jav. Kor. Bela in nas povabi k mizam. "Nekaj bo zakuhal," si mislim. In je.. Pristopil je k mikrofonu in pripovedal svojo nočne sanje pokojnega pismonoša, ki mu je prinesel nujno pošto, ki jo mora ta večer oddati.

Če me že iz onostranstva kličejo, pa moram res k Marjanu. Sledijo čestitke za moj rojstni dan. Podari mi nadomestni klobuček s podpisi, kar jih je šlo gor. Če mi ga je pa veter odnesel, ta bo bolj za spomin.. In potem sledi glasba:

Vse najboljše iz srca! Zdaj se slavi, pojemo ti! Vse najboljše, naj bo svet s tabo še vsaj sto let! In nato se vrstijo plesalci. Ne morem verjeti po 30. letih je težko plesati.

Ko je plesa konec, pri mizah vsi vstanejo in zapojejo zdravico.

Za prijatelje si je treba čas vzet Se poveselit in kdaj znat potrpet Nagnimo vrč s slastjo Kot prej nikol še Saj za prijatelje je dobro le najboljše Preden v noč se zlije dan Preden življenje nam obrne drugo stran Poglejmo si še enkrat v oči Stisnimo si roko In priznajmo si glasno. Da za prijatelje si je treba čas vzet Se poveselit in kdaj znat potrpet..

Sledijo objemi, čestitke teh sem vesela. Tudi od Iztoka - Relax dobim darilo. . Presenečenje pa tako, čudovito, res ni malo dočakati 80 let. Zaželim jim vsem, da dočakajo teh "osem nula", od srca. Hvala Marjan in ostali, to je moj najlepši rojstni dan. Ko se bar zapre in nekateri že odhajajo se z vrtnico v roki sprehodim mimo miz in jim kličem hvala, hvala.... To pa je bilo praznovanje rojstnega dne. Hitro so poiskali nov klobuček in pripravili vse skupaj.

Naslednji dan iščem sveže motive.

Tudi ob bazenu se imajo lepo.

In prišel je dan odhoda. Že ob 8.00 uri zjutraj smo pripravljeni s kovčki, da nas avtobus odpelje v Korčulo. Čaka nas katamaran, Jelena. Lepo se je peljati z njim. Mirno plove po morju, lahko se sprehodiš po palubi in ure hitro minejo.

Split, tam se presedemo na avtobus in začne se dolga vožnja proti domu.

Med potjo se ustavimo, da se osvežimo. In fotkamo Skradin, ki je čaroben.

Hvala Marjan, hvala pohodniki, hvala znanci in prijatelji, hvala vsem za družbo in nepozabno doživetje. Lepo, lepo je bilo.

Naj uživajo v naši zgodbi tudi tisti, ki niso imeli možnosti letovanja!