Pomlad prihaja

Sonce pomladi nas že razvaja...

Sonce pomladi, veselje in smeh,
imamo se radi, se vidi v očeh.
Sonce pomladi življenje budi,
skrita ljubezen se v strast prelevi.

Potepat se gremo, pohodniki DU J. K. B., na krasen sončen dan.

Zberemo se na Bl. Dobravi.

Uberemo jo po spodnji stezi čez pokopališče in pri zadnjih vratih ven in smo na prijetni potki, ki vodi do zadnjih hiš.

Lahko bi šli tudi po cesti proti Jurču in malo pred gostilno zavili levo, na poljsko pot.

Bele čepice pokrivajo vrhove.

Nadaljujemo po lepo urejeni novi poti, ki ne vodi skozi naselje.

Prijetno toplo postaja in nekatera drevesa že brstijo..

Kapelica Lurdske Matere Božje in Stol z grebenom..

Hiše se že vidijo, še ledene svečke so ob poti.

V Vintgarju naredimo eno za arhiv.

Tudi tam so novosti - pitnik za vodo in lepa misel.

Po deblu iz tal do listja prek vej

čez nebo in trave na črti brez mej

zberi vse vode nalij jih v posode.

/Ana Porenta/

Malo nad cesto imajo naravne stolčke in streho na premik.

Poj mi pesem šumečo reka Radovna, ko tečeš tja v daljavo..

Čez most je malo tesno in ribica skače nad cesto.

Hotel za opraševalce in tolmunčki in brzice lepe Radovne.

Potem nadaljujemo proti Podhomskemu robu.Ta potka je čudovita. Za velike in male in tudi kosmate bučke. Kar nekaj jih srečamo. Stojim in se obračam naokoli. Vrhovi zadaj, vrhovi spredaj, lepo je.

Pot se polagoma vzpenja.

Domačine srečamo.

Sonce pomladi se z roso igra,
pridi, ukradi mi jutro srca.
Sonce pomladi naravo budi,
barva poljane in klasje zlati.

Večkrat me čakajo, lepoto krasnega dne je treba občudovati in uživati v fotografiranju. Lepi so razgledi na bližje in oddaljene vasice.

Nekaj važnega bo...

Viševnik, Triglav, Rjavina, lepa je potka čez Podhomski rob.

Le Blejski grad in Straža sta vedno v meglicah, ko ubiram korake po tej potki.

Na Robu, razgledni točki sledi skupinska.

Tudi bučke se sprehajajo.

Simona bi rada v višave, saj jo Stol prijetno vabi v daljavi.

Nadaljujemo proti Jurčku in cerkvici sv. Katarine. Še mlado pohodnico objamem.

Še nekaj znanih srečamo.

Razgledi so krasni; lepo se vidi spredaj ves greben Brezniških Peči.. Je zelo zanimivo prečenje grebena. Zvončka se oglašata.

Mačkona sta glavna, počivamo in malicamo.

Jurček še vedno ni odprt, ko odhajamo.

Brez skupinske pri cerkvici sv. Katarine ne gre. Všeč so mi fotke, ko niso vsi pogledi usmerjeni v aparat in tudi nasmehi so drugačni.

Sonce, toplota in tišina v gozdu nas poneseta po nasutih potkah. Res je lepo urejeno. Zvončki nam kimajo v pozdrav in čemaž že vabi prve goste na pokušino. Sonce riše krasne risbe med drevjem.