Budimpešta in Bratislava, prestolnici v adventu - 2. dan

Budimpešta in Bratislava, prestolnici v adventu - 2. dan

Čarobnost življenja je v tem trenutku, ostalo so le spomini in pričakovanja. / Avtor neznan/

Po zajtrku in slovesu od lepega in velikega hotela Bratislava se odpeljemo z avtobusom.

Pa vožnja ni trajala dolgo. Kaj hitro smo morali vzeti zopet pot po noge. Najprej se odpravimo na Grajski grič ogledat Bratislavski grad. Rdeči stolpi so že od daleč vidni.

Hiše so meni bolj domače. Pod nami stoji lepa cerkev, ki ima na vrhu zvonika zlato krono, katedrala sv. Martina.

Stopnice, hodimo in vmes fotografiram. Vodička nam razlaga o letečem krožniku na vrhu stebrov mosta čez Donavo.

Pa smo pri delu starega obzidja in obnovljenih vratih. Pogled na mesto in cerkev je čudovit, kljub megli.

Višje ob poti pride staro obzidje še bolj do izraza.

Lepi razgledi so po stopnicah in lepo se vidi katedrala sv. Martina..

Poslopja okoli gradu so lepain grad je čudovit. .

Na zgornji livadi stojijo trije menihi in okoli njih je park. Na steni gradu je plakat Marie Antoinette. Grajsko poslopje vključuje štiri stolpe (po enega na vsakem vogalu) in dvorišče z 80 m globokim vodnjakom. Največji in najvišji stolp je Kronski stolp na jugozahodnem vogalu. 47 m stolp je iz 13. stoletja in je približno 200 let od sredine 16. stoletja hranil kronske dragulje Madžarske.

Notranjost je v srednjeveškem slogu. Obrtniki v srednjeveških oblačilih prodajajo in razkazujejo pripravo svojih izdelkov.

Privoščim si medico, pa pečen kostanj je tudi dober, lepa tržnica.

Ogledamo si grad in teraso in se spustimo malo nižje skozi park. Bratislavski grad je grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške. Gre za masivno pravokotno zgradbo s štirimi stolpi, ki se nahaja na osamljenem kamnitem hribu Malih Karpatov neposredno nad Donavo v središču Bratislave. Zaradi svoje velikosti in lokacije velja za osrednjo podobo mesta skozi stoletja. Iz gradu je možen odličen razgled na Bratislavo, Avstrijo, ob jasnem vremenu pa se vidijo tudi deli Madžarske. Veliko legend je povezanih z zgodovino gradu.

Nazaj grede si ogledamo še Judovski muzej in Agato s krokarji. Lepa mladenka, ki je verjetno končala na grmadi. Judovska skupnost v Bratislavi je bila ustanovljena leta 1871, sinagoga pa je bila zgrajena leta 1893 v mavrskem slogu. Imela je dva osemkotna stolpa s čebulasto kupolo in v drugi svetovni vojni ni bila poškodovana.

Lepo se opazi staro obzidje med novimi stavbami. Veličasten je Bratislavski grad.

Jedro mesta zaznamujejo Michaelova vrata, gremo skozi in tržnica.

Lepe hiške so postavljene v krogu. Na prodajnih pultih se šibijo dobrote in lepo diši. Tudi kuhančka imajo.Ulice so okrašene, pa se ne opazi dosti, ker je še svetlo. Gremo dalje.

Po mestu si ogledujemo znamenitosti. Katedrala sv. Martina. Vstopimo v notranjost katedrale, kjer so kronali kralje. Stolna cerkev sv. Martina, sedež bratislavske nadškofije, stoji na robu zgodovinskega središča, kjer je bilo nekdaj utrjeno mestno obzidje. Njena gradnja v gotskem slogu se je začela v štirinajstem stoletju na že obstoječi romanski cerkvi. Posvečena je bila 10. marca 1452, čeprav so se njena zaključna dela nadaljevala v naslednjih stoletjih, tako da je bila sčasoma priča velikih sprememb. V letih med 1563 in 1830 je bilo v stolnici okronanih enajst ogrskih vladarjev, med njimi tudi – prvi kralj, ki je prejel krono – Maksimilijan II. in Marija Terezija (25. junij 1741). Na vrhu 85 metrov visokega zvonika, ki je bil večkrat poškodovan in obnovljen, je kopija krone svetega Štefana iz zlata.

Mimo Galerije nas vodi korak in lepih starejših stavb.

Sprehajamo se in opazujem.

Na vogalu je gneča. Ko pridemo bližje opazimo gizdalina s klobukom v roki. Ljudje pa se drenjajo okoli njega, da naredjo fotko.. Nasmejani Schöne(r) Náci-ja. To je Ignác Lamár, ki je živel v Bratislavi 20. stoletja in slovel po tem, da je pred vsako mladenko privzdignil klobuk in zamrmral “schöne, schöne” (lepa, lepa).

Zanimivo mesto, le malo stran na drugem vogalu delavec popravlja kanalicacijo. Čumil, dobrovoljni delavec, katerega glava gleda iz kanalizacijskega jaška. Pa se možakar le pretvarja in gleda damam pod dolga krila. V večernih in temnih urah bi ga težko opazili.

Mimo opere nas vodi vodička in trga, kjer se kasneje dobimo.

Mimo predsedniške palače in obiščemo še frančiskansko cerkev. Potem imamo prosto. Zmenili smo se za odhod uro prej, kakor prejšnji dan.

Gremo po tržnicah, pa v lepo gostišče. Popijemo kavo in se zopet sprehajamo. In nazadnje iščemo še lokal, da bi nekaj pojedli.

Nedelja je in lokali so kmalu zaprti. Razen tržnice, tam vse diši po pečenju na žaru..

Meni ni do tega. Končno najdemo majhen lokal, kjer imajo narezane pice, vseh vrst.

V zimskem času je mrzlo in ne moreš sedeti v lokalih ves čas, razen če ti je vseeno kako te gledajo.. V toplejših dnevih se vsedeš v park, opazuješ in čas hitro mine. Ob dogovorjeni uri smo že vsi zbrani in odpravimo se do avtobusne postaje. Ne čakamo, da se stemni in zasvetijo okraski po ulicah. Pa avtobusa ni in mine pol ure, da pripelje naokrog. Imajo določen red in tega se držijo, se zgodi.

Odpeljemo se proti domu. Skozi okna opazujem lučke ob cesti. Skozi naše Domžale je čudovito, vse je razsvetljeno. Potepanje je bilo lepo in zanimivo.

Bolj kot se lahko sprostiš in uživaš na pot, več lepega boš doživel./PP/