sreda, 15. junij 2016

Gori, doli po Završnici ...


Mali vrh - Titova vas...


 To vreme, jutro ko ne vem kam..  Ostaneva doma potem pa pol dneva sije sonce. Na Mali vrh greva pa naj bo dež, če hoče. Hitro sva v Završnici tam pa  sonce, jutro je čudovito.
 
 
Sva že mimo oznake poti, ki prečno vodi čez pobočje na greben, luštna pot.


 Le slabih 50 metrov naprej je  strmejša pot, ki je opisana na HN. Na nasprotni strani lesenih ovir trim steze se vije stezica v gozd.
 

 
Oznaka za Mali vrh je malo naprej in ni vidna na začetku poti.
 
 
Pot se strmo vzpenja,  je pa lepo speljana v okljukah, včasih zaide  pod pečine in
 hitro sva na grebenu. 
 


 Potem pa po oznakah desno. 
 

 Komaj začneva hoditi  že vidim  plapojoče zastavice na Malem vrhu.
 



 
 Lep je pogled na Blejsko jezero in  Stol, toda to potepanje je zelo kratko,
 



 prekratko in nadaljujeva  v nasprotno smer proti  vodnemu zbiralniku v sedlu Vrh.
 

 
 Pisane sence igre sonca in dreves ter lepi razgledi naju spremljajo ob poti. Stezica je skrita med zelenjem, le ptički nama delajo družbo in kakšna veverička. 
Tudi gams in velik ptič je bil prehiter zame.
 




Včasih prečiva kakšne skale, obhodiva  Peči.





 
Greva mimo znamenja in na levo je stezica, ki usmerja proti Zavrhu. Tam bi se lahko umaknile pečinam,  pa nadaljujeva po grebenu in sva pred Gosjakom. Razdrapane skale, skobe, klini to pa je nekaj novega. Pospravim palice v nahrbtnik, Iro pod roko in se vzpenjava, lušten del poti.
 



  Tudi nove rumene oznake  in  malo naprej  na potki prečna debla za lažji vzpon.
 




 
Vedno je zanimivo  potepanje po grebenu.
 


 
 Mogoče je tudi na Pečeh nad Skavalico kaj novega?  Pri vodnem zbiralniku nadaljujeva
 proti Titovi vasi. 
 

 
Hodiva po cesti in spodaj slišim vodo, smerokaz pa kaže naprej ali navzdol. Spustiva se po strmi, dobro uhojeni  stezici v globel. Tudi po cesti naprej bi se izšlo. Sestopiva na začetku poti proti
Titovi vasi. 
 

 
 Rdeče zvezde, voda ob potki,  kratek vzpon pa sva  tam.
 







Nič ni drugače od lanskega obiska, le napis dobrodošli.
 
 
 Prijeten gozdiček je v Titovi vasi za uživanje v miru in samoti.  Vpišem se v knjigo,  posediva malo pred hiško in  skozi drevje rosi dež. 
 

 
 
 Spustiva se navzdol proti cesti in nadaljujeva mimo MHE Žingarica. 
 


 
 Vso pot skrbijo zgoraj za rahlo osvežitev. Hodiva po cesti voda šumi in  avtomobili, ki vozijo za nama se komaj slišijo.  Pri gostišču se umakneva  na Trim stezo in jo po jutranji poti ubereva 
nazaj do avta. 
 

 
 Info tabla in GPS prehojena pot.

 
 Pa sva ga vreme, takoj je lepše čeprav dežuje.

Ni komentarjev:

Objava komentarja