Ferati na Grančišče: modra -Aljaževa pot in rdeča -
Pot mojstranških veveric.
Rano je jutro, Mojstrana še spi, ko parkiram avto.
Dva sta že tam, na ferato gresta. Malo po cesti, pa desno in levo in sem tam.
Oblački žarijo v jutranjem soncu.
Predhodnika se že opremljata in začneta po varovalih spodaj, po rdeči gresta.
Tudi sama se pripravim, le da je moja pot lažja, po modri grem.
Izkušen gornik, domačin vodi mladenko po ferati. Skoraj vsak dan jo prepleza, izvem.
Roki nimam dovolj močni za rdečo. Prvič grem sama po tej ferati.
Jeseni 2016 sva se povzpeli z Marjano.
2016
Zračno je in lepo. Fotografiram Mojstrano, Dovje in vrhove v ozadju.
Vedno znova se pokaže drugačen pogled.
Včasih sva z rdečo na isti liniji in malo poklepetam z mojstrom.
Kaže mi, kje je hiša prijatelja iz FB, ki večkrat objavi slike plezalcev v steni.
Veliko je prsti po skalah, dež bi jo moral sprati.
Slovenski planinski muzej je vso pot na ogled.
Saj gre, po mokrem bi še bolj drselo. Prepenjam se in fotkam, uživam.
Sonce se kaže izza Karavank.
Jerebikovec je čisto blizu.
Lepo je, malo na zajlah, malo na skobah, na zračnih pogledih.
Po rdeči je še bolj strmo.
Sonce je zagrnilo Mojstrano s pravljično meglico.
Še zadnji del poti in vpis v knjigo, ki je v Aljaževem stolpu.
Stenar..
Dober občutek, ujamem še " veverički" pri klopci.
Kepa, Mala Kepa, Gubno, Borovje, Lepa Plevelnica, vse je rahlo zabrisano.
Grančišče, lepa gora nad Mojstrano. Večkrat sva bili tu, bučka moja.
Triglav, Rjavina, Luknja peč, Dimniki, Macesnovec se kažejo zadaj.
Sestopim po severni strani, nad Koop -om.
Pot poteka po robu skalovja in razgledi so lepši kakor skozi gozd.
Nekdo je pozabil nahrbtnik na štoru.
Pri avtu opazujem dva, ki se vzpenjata po rdeči. Ferati sta dobro obiskani, ves čas se kaj dogaja.
Po GPS sem prehodila 2, 6 km, hodila 1.50 ure in naredila okoli 200 m višincev.
Lepo je bilo.
Svet je toliko zanimiv,
kolikor smo mi radovedni..
/Avtor neznan/
Ni komentarjev:
Objavite komentar