sreda, 12. oktober 2016

Čez Ledeno trato na Dobrčo in Šentanski vrh...

Meni najlepši pristop na odmaknjena vrhova KSA...
 

Peljemo se skozi Begunje proti Dragi. Mimo hiš do planine  malo  pred Drago, kjer se odcepi pot desno.  Hiške na  trati, pisano obarvano listje in meglice.
 
 
  Gozdna cesta je v slabem stanju. Na ovinku je blato, globoki jarki, obupno. Še sreča, da  Marjanin avto to zmore, moj bi ostal v globokih kolesnicah. Nadaljujeva do konca ceste in se na obračališču pripraviva za vzpon. 
 
 
 Začetek je lepo sledljiv, potem pa je veliko podrtega drevja in potka se izgubi. Potrebno je le priti na greben, tam je markirana pot Prevala -Dobrča in stezica vodi dalje.
 
 
 Malo cincava vsaka po svoji smeri in greben je pred nama. V gozdu se hitro vse spremeni, če nekaj časa ne greš. Nadaljujemo po stezici, ki se lepo vijuga skozi gozd.  Občasno se pokaže Stol in Begunjščica.
 

 
 Kmalu smo na planini.
 





 Z roba se vidijo Julijci, Bohinjske gore in jesenske barve gozda.
 


 
Še malo pa prečimo cesto in smo  na vršnjem grebenu proti Dobrči.
 



 
Vmesni pogledi proti Storžiču, Tolstemu vrhu in dolini spodaj.
 

 
Na Dobrči,(1634) metrov visokem vrhu KSA so že obiskovalci.
 

Najprej gremo na Šentanski vrh (1635).
 



 
Tam so običajno lepi razgledi na visoke vrhove  Julijskih Alp, KSA, dolgi greben Košute, Vrtače, Stola. Celo proti Jesenicam se vidi in Blejskemu jezeru.
 






 


 
Malica in  prvi ples  snežink, lepo je. Razgledi postanejo nenadoma vsi zamegljeni, beli. Pospraviva stvari in se odpravimo nazaj.
 
 
Kar naenkrat začne šumeti po nahrbtniku, babje pšeno. Kratka ploha in kmalu se gore zopet zjasnijo.
 

 
 Na Dobrči ni vpisne knjige, samo žig.
 
 
 Vračamo se po isti poti. Spustiva se do planine in Marjano kar odnese,  jurček in to črn.
 " Ta je pa iz Afrike" se hecava.
 


 V jezercih odseva gozd  in  na robu travnika se spustimo proti dolini.
 

 
 Prijetna potka in hitro smo pri  odcepu. Nekaj časa nadaljujeva kar po cestni vlaki, pa se premisliva in sestopiva tam kjer sva se zjutraj povzpele na greben.  Malo pred koncem slišim Marjanin smeh, spet ima jurčka.
 
 
 Hitro se spokamo v avto, po cestni vlaki se spušča traktor. Vožnja za njim bi bila še slabša po tej razdrapani cesti. Na  trati se ustavimo,  meglice so dvignile in  prijetno toplo je.
 
 
 Kratko in luštno.
 
 
Vsak ima svojo resnico in misli,
Tone Svetina

Ni komentarjev:

Objava komentarja