Na Roblek bom odšel.... Krožna pot

 Dolina Draga, Luknja, Prevala in čez Rožo do koče na Robleku...

Dan za naju z  Iro. Že dolgo se nisva  skupaj potepale. Kot bi trenil sva mimo Begunj in se peljeva proti Dragi. Tam je že kar nekaj avtov na parkirišču, pa je ura še zgodna. Le par minut od parkirišča je odcep, kjer naju smerokaz usmeri desno.

 

  Pred nama je voda, še večkrat jo bova prečili na tej poti, drugače ne gre.  Zadnji podor je temeljito spremenil  naravo. Potke čez nanešeno kamenje so označene večinoma z možici.

 Povsod tišina, ptički so se že na zimskih počitnicah. Sva pred Luknjo klini, jeklenice.

Iro vzamem pod roko in jo potisnem na večjo skalo, ovira me boleča rama. Potem pa se moja kosmata bučka sama  potrudi proti vrhu. Še nekdo gre za nama, Olga. 

 Nekaj časa skupaj nadaljujemo pot, medve hodiva počasi, ona odhiti naprej. Na Begunjščico gre,

 čez Kalvarijo. 

 

 Sonce, kako prijetno je gledati vzhajajoče sonce, žarki se večajo, svetloba je vse močnejša.

 

Klopce samevajo iz dimnika se kadi, Olga se že vzpenja v prvo strmino. Košutica in greben Košute se vidita v daljavi.  Južna pobočja Begunjščice žarijo v jutranjem soncu.

 

Previdno se pomakneva mimo krave, ki se je na cesti nekam zazrla. Globoke so njene misli,

 še pogleda naju ne. 

 

 Macesni še rahlo žarijo, bukev se je že obletela, še kakšna drobna rožica se najde ob poti.

 Sonce pa pripeka, kakor sredi poletja.  Pri koritu zavijeva navzgor po označeni poti Čez Rožo.

 

 Potka se  vije čez strma pobočja, opazujem meglice, ki se počasi dvigajo okoli Storžiča in grebena Kriške Gore.

 

 Na nekaj "ovinkih" poti je potrebno biti še posebej previden. Stezice ni, drseče kamenje je naredilo svoje. 

 Na klopci pri koritu Čez Rožo narediva počitek. Čudne štorije so se dogajale tukaj.

 

 Dotočim vodo, ki je osvežujoče hladna. V daljavi opazujem Triglav, Blejsko jezero je čisto blizu, spodaj se vidita Poljška planina in Planinca. Kdo bi si mislil na so na tej gori kopali mangan.

 

 Ko prispeva do potke za Roblek nadaljujeva proti koči.

 

Lepi so razgledi na Karavanke in Julijske Alpe.

 Malo počitka in nadaljujeva proti dolini.

 Ni veliko obiskovalcev, ne pri koči in ne na poti.. Ubirava bližnjice, veliko je pripravljenih drva,

 ne bo jih zeblo. Poljška planina, Planinca greva kar mimo.

 

 Najin korak je počasen. Moja  kosmata bučka že šepa na poškodovano tačko. Uspelo nama je,

 še malo pa sva pri avtu.

 Lepo krožno pot sva prehodili.

 

 Čez Rožo, ki preči strma  pobočja Begunjščice v mokrem in snegu pot ni priporočljiva.