29.10. Ciprnik

   Ciprnik  1746 metrov visoka gora...

  Lep dan se kaže na obzorju. Psička Ira vsa vesela čaka na odhod. Odkar sem prinesla nahrbtnik v jedilnico sedi poleg in čaka, da je slučajno ne pozabim. Dobro ve kdaj gre zraven in kdaj mora ostati doma.  Tudi hči se odloči za to potepanje.  Jutranje vstajanje ji ne gre prav dobro. Tam okoli enajstih bi že šlo. Ne ve kaj zamuja, saj so jutra najlepša. Sestra  je že vajena, da je zame rana ura, zlata ura. So še druge obveznosti.
Pa saj je že sedem.....

 

V Planici brnijo stroji, delavci so na gradbišču. Hitijo z izgradnjo skakalnice, da jih ne bo prehitel
 sneg.  Pogled namenim Jalovcu, ki kakor stražar bedi nad dolino Tamar.  Gremo po lovski poti, ki se lepo v vijugah vzpenja proti sedlu. Skozi ruševje se že kaže, da bo kmalu posijalo sonce. Do smerokaza Planica je nekaj podrtega drevja, uhojene so nove stezice, ni hudega.

O, vmes naredim še veliko postankov. Najprej se ustavimo pri hiški za snemalce tekem na skakalnicah. Pogled je veličasten. Dolina se komaj prebuja.
 Meglice se rahlo ovijajo okoli gora.

 Od  Ponc do Jalovca so vrhovi rahlo ožarjeni z jutranjim soncem.

  

 

 Naša gora iz te strani ni preveč navdihujoča. Je pa potem na  vrhu toliko lepše. V gozdu imajo ptički  vajo za koncert. Neverjetno  klepetavi so za ta letni čas in zelo glasni. Droben cvetek žanjevca se skriva pod iglicami ob poti. Čas  hitro mineva in kmalu smo na sedlu.

Iz leve se pridruži stezica iz Vitranca.

Malo se oddahnemo, potem pa nadaljujemo proti našemu vrhu.

Postaja bolj strmo.

  Različne stopničke olajšajo vzpon čez razdrte skale. Tudi varovala so  na novo pritrjena.
 Lani so bila vsa hudo razmajana.
Še zadnji skalni odsek in smo na vrhu.

 

Najprej čudovit pogled proti Jalovcu, Poncam, Mojstrovkam in ostalim goram v tej veličastni verigi. Potem  še pogled proti Slemenovi špici, Mavrincu, Kumlehovi glavi, Visoki peči. Vse je tako blizu in vabljivo. Spodaj se svetlika jezero Jasna. Postavim se na rob in pogledam proti dolini.
 Skakalnice  pod nami so lepo obarvane.
Pogled nanje je navdušujoč..

 

 Lep dan imamo. Razgledi so božanski.  Dobrač nad
Ziljsko dolino se vidi kamor grem.  Stojim  v osrčju gora,  s pogledom  počasi drsim po vseh teh mogočnih vrhovih. V mislih se poslavljam od njih in upam,
  da bom kmalu spet tu, v tem gorskem raju. Počasi se odpravimo nazaj v dolino.
 Proti Tamarju  se še podijo megle in se grejo skrivalnice.
Sonce je zameglilo pogled na gore.

  

 Pri hiški se zopet ustavimo. Opazujemo gradbišče in  skakalnice tam spodaj.

 Olimpijski športni center se lepo vidi .

 Tudi vasica Rateče  tam v daljavi in nad njo široki izrez gozda na Tromejo.

 

 Kmalu smo v dolini. Še pogled proti centru in smo pri avtu.

                                              Lep dan  je za nami, tak za spomine...